Še zadnji trening v Wuppertalu, nato pa selitev v Stuttgart. Slovenska nogometna reprezentanca je že na prizorišču jutrišnje tekme proti Danski. Igrišča na Stuttgart Areni nogometaši sicer niso preizkusili, po oceni selektorja je bilo časovno okno, v katerem bi jim organizatorji dovolili na zelenico, prekratko, zato je zadnje podrobnosti raje pripravil v pripravljalni bazi v Severnem Porenju. Je pa stadion, na katerem se je pred enajstimi leti z Rijeko uspešno bodel proti Stuttgartu v kvalifikacijah za evropsko ligo, obiskal Matjaž Kek. Skupaj s Timijem Maxom Elšnikom sta odgovarjala na novinarska vprašanja.

"Počutim se odlično. Breze zveze je izgubljati besede, vsi komaj čakamo tekmo, odštevamo ure. Še ta privilegij sem dobil, da si lahko prej pogledam slačilnico in igrišče. Pogoji so res izjemni. Fantje bomo jutri na polno uživali," je prepričan 26-letni vezist, ki se je v kvalifikacijah za Euro 2024 ob Adamu Gnezdi Čerinu uveljavil kot prva slovenska izbira na sredini igrišča.

Tudi na obeh kvalifikacijskih tekmah proti Danski je igral. "Ekipi se dobro poznata, ker smo v kratkem času odigrali dve tekmi. Mešani občutki so s tekme na Danskem in v Ljubljani. Jutri igramo na nevtralnem terenu, prednosti domačega terena, ki je bila tam mogoče malo prisotna, ne bo. Če smo pravi, jim lahko  naredimo probleme. Ni prostora za neka presenečanja, vemo vse drug o drugem, moramo pa spoštovati nasprotnika, saj ima izjemno individualno kvaliteto, kar nekaj igralcev, ki lahko tekmo obrnejo na glavo. Lahko pa tudi mi vsakemu povzročimo probleme," je prepričan Elšnik.

Evropsko prvenstvo je že doživel z reprezentancama do 17 in 21 let, a članski Euro je vendarle nekaj posebnega. "To so trenutki v karieri, ki se redko zgodijo. Če se sploh. Še posebej z državnim grbom to še toliko več pomeni. Predolgo smo čakali, a zdaj smo tu. Veliko ljudi bo prišlo, stali bodo za nami. Veliko smo dosegli, da smo se uvrstili, zavedamo se, da smo v eminentni druščini, samo največje ekipe v Evropi so tu in mi smo z njimi. Nekega pritiska ne smemo čutiti. Vsak bo dal vse od sebe, saj na takih tekmah ne gre drugače, ne smemo pa pozabiti tudi na drugo, človeško plat – uživali bomo v tekmi. Da ne bo vse zamegljeno in bo prehitro šlo mimo. Vse bomo skušali narediti ponosne," obljublja Štajerec, ki se po prvenstvu ne bo vrnil v Olimpijo.

Kako nogometaši uživajo na takih dogodkih? "Meni največ pomeni himna na začetku tekme. Vem, da bo veliko Slovencev in se bo dobro slišalo. Tisto minuto ti res stojijo kocine pokonci, da ti adrenalin, te požene v tekmo. V tem je najlepše uživati," odgovarja Elšnik. Nemška novinarka mu je postavila vprašanje, kako je mogoče, da mala Slovenija proizvede toliko vrhunskih športnikov. "Slovenija je res fenomen glede športa in športnih uspehov. V zadnjih letih je bil nogomet malo v ozadju, a v svetu je številka ena. Zdaj, ko se je končno tudi naši reprezentanci uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, vidimo, kaj to pomeni za vse naše navijače. Tudi pri nas je nogomet številka ena. Po sporočiliš, ki jih dobiš, po obrazih ljudi vidiš, kaj jim to pomeni. Še posebej zdaj, ko je prvenstvo dovolj blizu, da je dostopno veliki masi. Za malo državo je tak uspeh izjemnega pomena. Vem, da so že zdaj ponosni na nas, a mi se ne mislimo ustaviti tukaj. Tri tekme še imamo, da poskusimo narediti nekaj več," je sklenil Elšnik in prepustil mikrofon selektorju.

"Krajši bom, ker je Timi vse tako lepo opisal," je najprej dejal Matjaž Kek. No, čisto redkobeseden le ni bil. "Zdaj smo tu. Dolgo smo čakali. Ob zavedanju moči nasprotnika, top 10 reprezentanci v Evropi, razmišljamo o sebi, o svoji prezentaciji, kvaliteti, ponosu, motivu, želji … Dnevi v Wuppertalu so minili v res super vzdušju, igrišče pa pokaže, če si dober ali ne. Ob super kvalitetni danski reprezentanci s top selektorjem bomo skušali priti do pozitivnega rezultata. Način prepustite nam. Neizmerno me veseli, da bo tukaj 10, 12, 15 tisoč slovenskih navijačev, da dobivam številna sporočila in je pozitivna energija. Fajn je v teh dneh biti nogometaš v Sloveniji," je zatrdil.

Cel večer ga je spremljal visok nasmešek. Zakaj? "Leta 2013 sem se pripeljal v ta park pred stadionom, nisem vedel, kaj me čaka, upal sem, da nekaj lepega, zgodila pa se je ena krasna zgodba. Misli te zapeljejo tudi na eno drugo stran, a ko sem stopil noter, videl slovensko zastavo v slačilnici … Dolgo, predolgo smo čakali, tudi mene se je čakalo, a zdaj smo tukaj. Mogoče je ta nasmešek malo zaigran, vseeno je kar dosti skrbi, kako ekipo čim bolje pripraviti, da bomo odgovorili na res vrhunsko kvaliteto danske reprezentance," se je v snovanje načrta za uvodni slovenski dvoboj na Euru 2024 vrnil Matjaž Kek.