Najprej je šlo za etapne zmage, nato za rumeno majico, na koncu za rekorde. Potovanje Tadeja Pogačarja skozi 111. dirko po Franciji je polno neverjetnih predstav in mejnikov. Pustimo ob strani tiste na vzponih, ki so stvar evolucije, sodobnih pristopov in tehnologij, naš as s Klanca pri Komendi tolče že po večnosti, koder so kolesarske legende tolkle v zrelih letih. Najbolj spodbuden je v luči, da postane največji v zgodovini, podatek, da je najmlajši od vseh z vsaj tremi rumenimi majicami, kar mu napoveduje prihodnost v zvezdah.
Raje se pogovarjajmo o Cavendishu
"Ne vidim se najbolj v rekordih, v statistiki, v zgodovini. Mogoče bom čez trideset let več dal na to, zdaj pa želim le uživati v trenutku. Četudi nikoli več se ne vrnem na Tour, bi bil zadovoljen," je dejal Tadej Pogačar. Da ga mejniki ne zanimajo, seveda ne drži. "Vedno me zanimajo, tudi statistika, ampak ne bi govoril o sebi." Raje je govoril o Marku Cavendishu in njegovih 35 etapnih zmagah, Pogačar je zdaj na pol poti na osmem mestu večne lestvice. "Izjemno. Vsi so mu želeli več zmag in ni obupal, šel je po njih, po zgodovino. Zagotovo o tem ni razmišljal že na začetku, na koncu pa po moje je."
39 dni je letos Pogačar preživel v vodstvu na grand tourih, dva več od prejšnjega rekorda Eddyja Merckxa.
63 let nihče ni imel tako dolgo na enem Touru neprekinjeno v lasti rumene majice kot Pogačar, ki jo je nosil od četrte etape.
3 etape povsem ob koncu je dobil kot prvi kolesar v rumeni majici, leta 1930 je trikrat zmagal Charles Pelissier, a bil ob koncu deveti.
25 let in deset mesecev je bil star ob tretji skupni zmagi, tri mesece in en dan je bil mlajši od prejšnjega najmlajšega med osmerico - Merckxa.
17 etapnih zmag ga uvršča na osmo mesto s Francozom Jeanom Alavoinejem, ki je zmagoval pred več kot stotimi leti.
Sprinterski dosežek Britanca je na koncu ostal v senci rumene majice, tudi prva zelena na ramenih Afričana ni bila v ospredju, a saj je vsakič isto, ve se, katera barva je sinonim za kolesarski spektakel leta. Po čem si ga bo zapomnil nesporni vladar? "Prezgodaj je za to vprašanje, toda trenutki na odru za zmagovalce z ekipo so mi ogreli srce. Težko jih je opisati, to je čisto veselje. Sicer pa, z vrha glave, etapa na Galibier mi je dala največ upanja in samozavesti," je pred novinarji s celega sveta še na večer slavja skušal strniti misli.
Vsi so dirkali z "jajci"
Poseben čar je imel zaključni kronometer po cestah blizu doma v Monaku. "Zanimalo me je, kako dober bom na progi, ki sem jo odpeljal neštetokrat. Urška me je zagotovo zasovražila, ker sem na treningu želel vedno po isti cesti." Pred startom se je govorilo o velikem četveroboju najboljših tega obdobja, proti cilju je bila le še simultanka številke ena na svetovni lestvici. Primož Roglič je padel, Remco Evenepoel in Jonas Vingegaard sta odpadla. "Zaradi napovedi velike bitke so bila tudi moja pričakovanja zelo visoka. Prišlo je do obračuna, veliko udarcev smo si izmenjali, na neki točki je vsak od nas pokazal jajca. Pripravili smo šov in lahko sem vesel in ponosen, da sem odšel kot zmagovalec. Mislim, da smo lahko vsi uživali, to so čudoviti trenutki za kolesarstvo," je dejal Pogačar.
Ti zmagovalcu vselej prinesejo tudi neprijetna vprašanja. "Vedno bodo dvomi zaradi preteklosti, veliko je bilo izbrisanega pred mojim časom. V vsakem športu, v vsaki življenjski situaciji bodo nevoščljivci, če jih ne bi bilo, pomeni, da ti ne uspeva," Gorenjec gleda z druge plati. Meni, da je kolesarstvo s temnimi časi opravilo: "Mislim, da sta WADA in UCI investirala veliko časa in denarja, da bi bil naš šport čist, in mislim, da je kolesarstvo danes med najčistejšimi med vsemi. Ravno zaradi preteklosti, zaradi zlorab. Tudi neumno je, da vzameš nekaj, kar škoduje tvojemu zdravju. Že tako se mučimo na dirkah, ni potrebe, da bi še bolj pritiskali na telo."
V Parizu ga bo zamenjal moštveni kolega
Zdaj mu bo privoščil nekaj počitka. "Zelo sem utrujen, hvala za skrb," je odgovoril na eno od vprašanj: "Hočem videti družino, biti z Urško, si napolniti baterije, ker so bili zadnji štirje meseci na polno le za Giro in Tour." Dopust bo nekoliko daljši. Kot so sporočili iz Olimpijskega komiteja Slovenije, bo dobitnik bronaste olimpijske medalje iz Tokia zaradi preutrujenosti izpustil nastop v Parizu. V slovenski reprezentanci, ki jo sestavljajo še Jan Tratnik, Matej Mohorič in Luka Mezgec, ga bo zamenjal moštveni kolega pri Emiratih Domen Novak.
Bi pa Pogačarja mnogi želeli videti na Vuelti za edinstven dosežek v zgodovini – zmago na vseh grand tourih v istem letu. "Seveda me je to prešinilo, ljudje ti govorijo vse mogoče, toda poskušam, da mi gre pri enem ušesu not' in pri drugem ven. Zame bi bila češnja na torti lep avgust, malo sprostitve, in priprava na svetovno prvenstvo, kjer bi lahko dal vse od sebe." No, potem pa naj mu verjamemo, da ga ne zanimajo rekordi. Trojna krona, rožnata, rumena in mavričasta majica v istem letu, je dosežek, ki je uspel le dvema, komu drugemu kot Merckxu in Ircu Stephenu Rochu.
