Zdi se, da sodi tekmovalnost, postavljanje rekordov malo tudi v človeški DNK, marsikatera veščina, v kateri izboljšujemo dosežke predhodnikov, pa je nemalokrat, milo rečeno, nenavadna, a kljub temu vredna občudovanja. In prav nič drugače ni bilo leta 1933.
Mariborčanka Elica Bošnjakova je poleti tega leta na navadno dopisnico zapisala zavidljivih 13.668 črk v, reci in piši, 133 vrsticah. S tem je dosegla rekord v drobni pisavi, ta pa je bodel v oči Ljubljančane, ki nikakor niso želeli Mariboru prepustiti primata v tako prestižni zadevi, kot je drobnopis, pa tudi sicer so bili Ljubljančani "vselej za vsako stvar zavidljivi Mariborčanom". Zadevo oziroma pisalo in dopisnico je vzel v roke Ljubljančan Stanko Golob in v 140 vrsticah zapisal neverjetnih 14.756 črk. Tako je prejšnji rekord Elice Bošnjakove presegel za celih sedem vrstic oziroma 1088 črk. Kazalo je, da bo Ljubljana obdržala ta rekord kar nekaj časa, potem pa je na sceno stopil litograf v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru Marko Dolinšek, trdno odločen, da pokaže Ljubljančanom, kam sodi rekord v drobnopisu. V Maribor.
V 187 vrsticah je zapisal osupljivih 3332 besed s 16.343 črkami oziroma 47 vrst - in 1587 črk več kakor Ljubljančan Stanko Golob ter 54 vrst in 2657 črk več kakor prva mariborska rekorderka Elica Bošnjakova. "Tako je torej g. Dolinšek s svojim rekordom v drobni pisavi popolnoma potolkel oba prejšnja rekorda in zatemnil slavo gdč. Elice Bošnjakove in Ljubljančana g. Stanka Goloba," zapišejo o tem nenavadnem podiranju rekordov 26. avgusta 1933 v Mariborskem večerniku Jutra.
