Danes bodo volivci na zasneženih ravnicah Iowe začeli ameriško volilno leto. Za predsedniškega kandidata republikanske stranke se uradno še vedno poteguje peterica. V resnici dva tekmujeta za drugo mesto in upata, da bodo sodni postopki zdruznili neustavljivo prevlado Donalda Trumpa. Ob usihajoči podpori za demokratskega predsednika Joea Bidna kaže, da Američane jeseni čaka izbiranje med postanim in strašljivim.

Po več kot polstoletni tradiciji so volilna zborovanja v Iowi prvo merjenje moči kandidatov v predsedniški tekmi. Arhaična zbiranja v šolskih telovadnicah, občinskih dvoranah, gasilskih domovih ali kar v zasebnih hišah s keksi in vročim jabolčnikom se ob sedmih zvečer spremenijo v zapleten ples zbiranja v skupinah, kjer predstavniki kandidatov volivce še zadnjič skušajo prepričati koga podpreti, nato sledi glasovanje. To je le prvi korak, šele po glasovanju na ravni okrajev, nato volilnih enot in nazadnje celotne zvezne države uradno potrdijo zmagovalca. Vsa ta folklora biti prvi v ZDA je dobra za ekonomijo Iowe, mnogi manj vidni kandidati pa lahko med zaledenelimi koruznimi polji dobijo nenaden pospešek ter dodatno pozornost medijev in javnosti.

Trumpovi potrkali na vrata

A ne letos. Trump ima po merjenjih javnega mnenja že mesece tako izdatno prednost, da bi bila zmaga koga drugega ne presenečenje, ampak popoln šok. Poleg tega ni ponovil napake iz 2016, ko je zaradi pišmeuhovske kampanje končal na drugem mestu, ampak je njegov volilni štab v Iowi organiziral številčno in metodično kampanjo trkanja na vrata. Njegov nekoč na videz nevaren tekmec, guverner Floride Ron DeSantis je zapravil že več kot 150 milijonov dolarjev, a ne more ustaviti vztrajnega drsenja proti dnu javnomnenjskih lestvic. Iowa je njegovo prvo in morda zadnje bojišče. V prejšnjih mesecih je obiskal vseh 99 volilnih okrožij, vložil veliko denarja, toda v zadnjih tednih ga je v anketah na drugem mestu že prehitela nekdanja ameriška guvernerka Južne Karoline Nikki Haley.

Dober teden po Iowi se republikanski šov seli v New Hampshire, kjer je DeSantis skoraj neopazen, Haleyjeva pa je precej bližje Trumpu. Še posebej, ker je v sredo svojo kampanjo zaključil Chris Christie, nekdanji guverner New Jerseyja in oster kritik Trumpa. Seštevek njunih glasov bi jo lahko v tej zvezni državi porinil celo na prvo mesto, kar bi nekoliko omajalo splošno prepričanje, da je Trump nepremagljiv. Toda hkrati je mikrofon ujel Christijev pogovor, ko je nekomu razlagal "izprašil jo bo, to veva oba. Temu ni kos". Posredna potrditev je bilo televizijsko soočenje nekaj ur kasneje, ko sta DeSantis in Haleyjeva dve uri udrihala drug po drugem, kot da ne zaostajata za več kot trideset odstotnih točk za Trumpom. Ta je še enkrat več dokazal, da mu sploh ni treba na televizijska soočenja, pa je na koncu vseeno njihov zmagovalec. Soočenje njegovih tekmecev je spremljalo 2,6 milijona Američanov, njegovo kot vedno zmedeno razpredanje misli pa na konservativni televiziji Fox News 4,4 milijona.

Božji izbranec

New Hampshire je v resnici lažno upanje za protitrumpovske republikance. Država je precej manj verna, precej bolj izobražena in bogatejša od ameriškega povprečja. Konec februarja je na vrsti Južna Karolina, kjer so ankete na domačemu dvorišču Haleyjeve Trumpu namerile skoraj osupljivo 64-odstotno podporo. Tradicionalna republikanska baza predmestnih mam, poslovnežev in konservativnih izobražencev si obupno prizadeva najti nekoga, ki ne niha med mučnim in grozljivim, toda utripajoče srce stranke so sedaj podeželski volivci delavskega razreda, ki Trumpa ljubijo. Poletna raziskava je pokazala, da bolj verjamejo njemu kot prijateljem, družini ali verskim voditeljem. Zakaj jih je 95 odstotkov prepričanih, da se milijonar, ki se je vedno skušal preriniti v newyorško elito starega denarja in odkrito kazal prezir do nižjih družbenih slojev, "bori za ljudi, kot sem jaz", bo še leta tema za sociološke in antropološke razprave.

Podobno kot ugibanja, zakaj najbolj konservativni in verni Američani tako zvesto podpirajo človeka, ki je veliko bolj intimen s sedmimi grehi kot s Svetim pismom. Nekateri analitiki to pripisujejo Trumpovi konservativni pravosodni politiki, saj je imenoval vrhovne sodnike, ki so praktično omogočili prepoved splava v posameznih zveznih državah. Ali pa nostalgiji po ameriški preteklosti, ko so imeli beli kristjani v rokah vse vzvode oblasti. Nenazadnje marsikdo med njimi verjame celo to, da je Trump božji izbranec, morda ne ravno krščanski predsednik, toda borec, ki bo konservativne kristjane znova popeljal na vrh družbe. V anketi iz 2021 je več kot tretjina belih evangeličanov dejala, da bi morala ameriška vlada prenehati uveljavljati ločitev cerkve od države.

MAGA (Make America Great Again - naredimo Ameriko spet veliko) republikanci, kot se po sloganu prve kampanje imenuje jedro Trumpovih podpornikov, pogosto spominjajo na kult. In se tako tudi vedejo. Verjamejo vedno znova ovrženi cinični laži o volilni prevari pred štirimi leti, verjamejo v zarote globoke države in raznovrstnih elit, ki rovarijo proti njihovem preroku. In ob vsaki novi obtožnici - Trump je v štirih sodnih procesih obtožen 91 kaznivih dejanj - še bolj strnejo vrste okoli njega. Vodilni republikanski kandidat pa je še bolj jedek, bolj grozeč in odkrito posega celo v besednjak, ki ga je uporabljal Adolf Hitler. Hkrati brezsramno napoveduje uporabo državnih institucij za obračun s političnimi nasprotniki. In druga Trumpova vlada ne bo več nenehen kaos in notranje obračunavanje. Konservativne organizacije, kot sta Politični inštitut najprej Amerika ali pa Fundacija Heritage (dediščina), že mesece pripravljajo načrte za njeno delovanje in preverjata stotine ljudi, ki naj bi vodili državno upravo.

Težave demokratov

Branik grožnje svetu, kot eden za drugim svarijo nekonservatini ameriški mediji, je 81-letni demokratski predsednik, ki ne zbuja navdušenja niti v lastni stranki. Bidnovo vodenje države podpira le 40 odstotkov Američanov, še manj kot Trumpovo pred štirimi leti. Tudi demokrati uradno še izbirajo kandidata, toda ne gurujka za samopomoč Marianne Williamson ne poslanec Dean Phillips nimata nikakršnih možnosti, da ogrozita Bidna. Kljub temu da ga republikanci že leta označujejo za senilnega in dementnega starostnika, ki ga upravlja okoli njega zbrana kabala. To se je razširilo daleč prek meja in je splošno prepričanje tudi v Sloveniji. Ameriška desnica nima težav, da hkrati svari pred skorumpiranim pretkanim sleparjem, ki želi s socializmom in kulturno revolucijo predrugačiti državo. Resnica je, da v telesu enainosemdesetletnika sobivata še vedno ostroumen in v kritičnih trenutkih dovolj moder politik Biden, prekaljen z desetletji izkušenj in preizkušenj, ter dedek Joe, ki se vse bolj sooča z omejitvami človeka na začetku devetega desetletja.

Čeprav mu je na voljo verjetno najboljša zdravstvena oskrba na svetu, je breme let mlinski kamen, ki krepko znižuje njegovo priljubljenost. Pred štirimi leti je bila morda celo prednost. Po kaosu in nenehni histeriji Trumpove prve vladavine so Američani potrebovali pomirjujočo, dedkovsko pojavo. "Amerika je glasovala, da naj politika spet postane dolgočasna," je 2020 oznanil časnik Politico. Sedaj jih je več kot polovica prepričanih, da je prestar in krhkega zdravja. Kar pa spregledajo pri le tri leta mlajšemu in preobilnem Trumpu z nezdravimi prehrambenimi navadami. V nepovezanem toku misli, ki redno prihaja iz njegovih ust, se lažje skrijejo podobni miselni spodrsljaji, kot jih očitajo Bidnu. Demokratu ne gre na roko, da se od stranke odvračajo tudi manj izobraženi temnopolti in latino volivci. Hladni so tudi mladi, ki so mu s številčno udeležbo pomagali v Belo hišo, sedaj pa so razočarani. Nazadnje ob njegovi vztrajni podpori Izraelu, kljub tisočem civilnih žrtev v Palestini.

Ne pomaga mu niti nizka priljubljenost podpredsednice Kamale Harris, ponesrečene izbire izpred štirih let. Izkazala se je za slabo komunikatorko, kar je dodatna ovira v kampanji predsednika, ki že sam po sebi ne deluje najbolj živahno. Priseljevanje in varnost na južni meji, njeni področji, sta najšibkejša točka sedanje vlade in gonilo Trumpovih napadov. Vrh demokratske stranke, ki Bidna ni uspel prepričati, naj se odreče drugemu mandatu in omogoči, da najdejo mlajšega naslednika, lahko morda poskusi pri Harrisovi. Z novim podpredsedniškim kandidatom, ki bi ga predstavil ne samo kot varovalko pred njegovim morebitnimi prezgodnjim odhodom, ampak partnerja pri vodenju države, bi lahko poživil kampanjo in ji dal nov zagon. Še posebej, ker je inflacija znova sprejemljivo nizka, zaposlenost je ostala na rekordnih ravneh, delavci so začeli opažati rast plač, borzni trgi se debelijo.