Avstrijska Koroška ni dežela za dvojezične napise in ne za starce

Doslej v večdesetletnem sporu na avstrijskem južnem Koroškem o dvojezični toponomastiki še ni bilo nobenega kazenskega pregona zaradi kršenja Avstrijske državne pogodbe in njenega sedmega člena. Ta koroškim Slovencem na njihovem naselitvenem območju zagotavlja tudi pravico do dvojezičnih krajevnih in drugih javnih napisov. Toda, kakor nam je sporočil celovški odvetnik Rudi Vouk, se je tokrat prvič primerilo tudi to. Vendar v nasprotnem, napačnem smislu. Koroškega Slovenca Franca Kukovico namreč 7. marca letos čaka glavna obravnava na okrajnem sodišču v Železni Kapli "za kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine". Obtožen je, da je z nalepko, ki jo je lani januarja danes 85-letni gospod nalepil na zgolj enojezično, torej nemško krajevno tablo v svoji domači vasi Sele, po nemško Sielach, poškodoval oziroma uničil tujo lastnino, to je javno. Vouk: "Pred tem so deželne in občinske oblasti zanikovale postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in se tega branile z vsemi štirimi. Nekdanji koroški glavar Jörg Haider se je iz razsodb avstrijskega ustavnega sodišča delal norca in je table za nekaj metrov prestavljal sem in tja, da mu jih ne bi bilo treba opremiti s slovenskim napisom. Da ne govorim o tem, kako so še tiste redke dvojezične table v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja rušili med proslulim tafelšturmom oziroma napadom na table."

Juridična groteska

Vouk zadevo s Kukovico imenuje "juridična groteska in absurd". "Mož se že dalj časa zavzema za dvojezični krajevni napis. Z ustavnim zakonom, ki je bil politični kompromis in nam je v nasprotju z evropsko okvirno konvencijo o varstvu manjšin preprečil nadaljnje tožbe pred avstrijskim ustavnim sodiščem v zvezi z manjkajočimi dvojezičnimi napisi, smo koroški Slovenci dobili sicer možnost, da občine prostovoljno oziroma ob zahtevi prebivalcev še postavijo kakšno dodatno dvojezično tablo ob sedanjih 164. Sele so za dvojezično označbo izpolnjevale vse kriterije, ki nam jih je pred omenjenim kompromisom prisodilo ustavno sodišče. Kajti po zadnjem relevantnem popisu prebivalstva iz leta 2001 je v Selah 15,5 odstotka ljudi govorilo slovensko. Tudi pri kompromisu iz leta 2011 je bila ta vas na seznamu za dvojezično krajevno tablo, nato pa je s tega seznama nepojasnjeno izpadla.

Tri različne globe

Franc Kukovica je že leta 2013 zbral v Selah dve tretjini podpisov za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v tej vasi. A postavitev dvojezičnih označb je vselej preprečil župan Jakob Strauß. Kukovica nam je razočaran pravil: "Vidite, pri nas se ne držijo ne napisanih in tudi ne nenapisanih zakonov in pravil. Moj 'zločin' je v tem, da sem pred nemški napis lani januarja na tabli nalepil SE in za njim LE, torej slovensko ime kraja Sele. Kasneje sem dodal še napis Tu sem rad/a doma, Meine Heimat. Tabla je že bila poškodovana od neurja, ko je podrto drevo z vejami udarilo nanjo in jo ukrivilo. Vseeno me je obiskala policija in mi dopovedovala, da sem poškodoval tujo lastnino, da moram občini za škodo plačati 166 evrov. Šel sem o tem povprašat na občino, to je Žitara vas, ki pa premore dvojezični krajevni napis. A so mi rekli, da sem v resnici dolžan 321 evrov za zamenjavo poškodovane table. Sem so šteli še trimetrski drog in vkop tega pol metra v zemljo, čeprav je bila tabla pritrjena na drog javne razsvetljave. No, tožilstvo zdaj od mene zahteva terja tretji znesek, to je 250 evrov." Zmeda je popolna, saj je občina lani krajevne table tako ali tako snela z drogov javne razsvetljave in jih je postavila ločeno na lastne drogove.
Kukovica še pravi, da so z vseh petih strani, s katerih pridete po asfaltu v vas, na zasebnih zemljiščih v Selah že postavljene dvojezične krajevne table. Ampak, kot rečeno, na zasebnih zemljiščih.