Beg Rusov pred vpoklicem

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Aretacija protivojne protestnice v Moskvi
Reuters Photographer

Za Moskvo vojna v Ukrajini, kljub temu da je predsednik Vladimir Putin v sredo razglasil delno mobilizacijo 300 tisoč rezervistov, ostaja zgolj "posebna vojaška operacija", je včeraj dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pojasnil je, da bodo med vpoklicanimi rezervisti predvsem tisti z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo tudi ustrezno izurili. Peskov je dodal, da je obrambno ministrstvo tisto, ki bo določilo maksimalno starost vpoklicanih rezervistov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Tiskovni predstavnik Kremlja pa ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja o morebitnem zaprtju ruskih meja, s katerim bi preprečili odhod za vojsko sposobnih moških iz države.

Proti vojni in mobilizaciji

Putin je še zatrdil, da ne "blefiira" in da je Moskva pripravljena uporabiti "vsa razpoložljiva sredstva" za zaščito "ruskega" ozemlja. Regije v Ukrajini, ki so pod nadzorom ruskih in proruskih sil, so seveda za ta konec tedna napovedale referendume o priključitvi k Rusiji. Čeprav gre uradno le za delno mobilizacijo, je napoved povzročila nemir med ruskim prebivalstvom. Že v sredo je po poročanju britanskega dnevnika Guardian v vsaj 38 ruskih mestih prišlo do množičnih protestov proti vojni in mobilizaciji. Aretiranih je bilo do včeraj več kot 1300 demonstrantov, največ v Sankt Peterburgu in Moskvi. Po navedbah aktivistov je nekaterim od njih na policijskih postajah že bilo ukazano, da se morajo zglasiti za mobilizacijo. Aretiranim zaradi udeležbe na demonstracijah grozi tudi do 15 let zapora, je sporočilo rusko opozicijsko gibanje Vesna.

Cene poletele v nebo

Cene letalskih vozovnic v Rusiji so medtem poletele v nebo. Na družbenih omrežjih je bilo objavljeno, da naj bi letalska karta iz Moskve v Beograd s postankom v Carigradu stala 8000 evrov, v Dubaj pa po poročanju ameriške tiskovne agencije AP včeraj celo 9200 evrov. Ruska tiskovna agencija Tass je sicer poročala, da so to lažne novice in da takšnega navala na letala menda ni. Toda kontrolorji letanja v Evropi so zabeležili precej povečan letalski promet iz Moskve in nekaterih drugih večjih ruskih mest proti jugu, v Turčijo, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan, v srednjeazijske države. Rusi pač po novem mnogo težje pridejo v EU. Ne le, ker so direktne letalske linije iz Rusije zavoljo sankcij prekinjene, pač pa tudi, ker EU zaostruje vizumski režim za Ruse.

Baltski državi Estonija in Latvija sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je za britansko tiskovno agencijo Reuters dejal, da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče. Tudi Latvija po navedbah zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa ne bo izdajala humanitarnih vizumov osebam, ki se želijo izogniti mobilizaciji, poroča bruseljski bilten EUobserver. Ali se bodo za ta korak odločile tudi druge sosede Rusije, na primer Finska, Litva in Poljska, še ni jasno.

So pa baltske države ta teden skupaj s Poljsko že omejile vstop v državo za ruske državljane, ki s schengenskim turističnim ali poslovnim vizumom ne morejo več vstopiti na njihovo ozemlje, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Finski obrambni minister Antti Kaikkonen pa je menil, da je Putinova napoved mobilizacije še dodaten razlog za ostrejšo politiko EU glede vizumov za ruske državljane. Finska je zaradi navala Rusov, ki so v državo vstopili s turističnimi vizumi, že poleti zahtevala sprejetje ukrepov na ravni EU. Članice EU so nato 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.

Kolone avtomobilov

Včeraj so z gruzijske in finske meje z Rusijo poročali o kilometrskih kolonah vozil, v katerih naj bi bili številni Rusi, ki se želijo izogniti morebitnemu vpoklicu. Nekatere priče so za BBC ocenile, da je bila kolona avtomobilov na mejni kontrolni točki z rusko kavkaško sosedo dolga približno pet kilometrov, druge pa so dejale, da so za prečkanje meje potrebovale sedem ur.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta