Darja Kocbek
Gospodarska rast v Nemčiji, ki je največja gospodarska partnerica Slovenije in največje gospodarstvo v EU, bo letos dosegla 2,7 odstotka, v najnovejši napovedi ocenjuje pet vodilnih ekonomskih inštitutov. V jeseni so ocenjevali, da bo 4,8-odstotna. Stefan Kooths, podpredsednik inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiehla (IfW), je pojasnil, da je okrevanje nemškega gospodarstva po koronski krizi upočasnila vojna v Ukrajini. Bolj optimistični so nemški analitiki pri napovedi za prihodnje leto, saj so svojo oceno gospodarske rasti dvignili z 1,9 odstotka na 3,1. A ta ocena velja, če bo nemško gospodarstvo še naprej brez motenj dobivalo ruski plin.
Nemška podjetja so odvisna od dobav surovin iz Rusije, zlasti niklja, paladija, bakra in kroma.
Veleprodajne cene so se v Nemčiji marca na letni ravni povečale za 22,6 odstotka, kar je največja rast po letu 1962.
V letu 2021 se je trgovina med Nemčijo in Rusijo v primerjavi z letom 2020 občutno povečala.
Če bo njegova dobava na hitro ustavljena, bo letošnja rast nemškega bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla samo 1,9 odstotka, prihodnje leto pa se bo nemško gospodarstvo skrčilo za 2,2 odstotka. "V primeru ustavitve dobave ruskega plina nas čaka ostra recesija," je povedal Kooths. Če bi nemško gospodarstvo na hitro ostalo povsem brez ruskega plina, bi ga to po oceni analitikov petih inštitutov na letni ravni stalo 220 milijard evrov, kar je 6,5 odstotka letnega BDP.
Od Rusije odvisna industrija
Tudi napovedi analitikov petih inštitutov za letošnjo inflacijo v Nemčiji niso optimistične, saj bo s 6,1 odstotka ostala na najvišji ravni v zadnjih 40 letih. V primeru ustavitve dobav ruskega plina bo dosegla 7,3 odstotka, kar je največ, odkar obstaja Zvezna republika Nemčija. Napoved za prihodnje leto je 2,8 odstotka oziroma pet odstotkov v primeru ustavitve dobav ruskega plina.
Paul Gruenwald, glavni ekonomist hiše S&P Global, je za ameriško TV CNBC povedal, da bi pretrganje trgovine med Nemčijo in Rusijo lahko povzročilo finančni šok. Pri tem ne gre le za prekinitev dobav plina, ampak tudi za surovine. Posledica bi bili nižji BDP, nižja zaposlenost, nižje zaupanje. Analitiki vodilnih inštitutov napovedujejo, da se bo število brezposelnih v Nemčiji letos znižalo za 300 tisoč, na 2,3 milijona, in na tej ravni ostalo tudi v letu 2023, če pa bo Nemčija ostala brez ruskega plina, se bo prihodnje leto povečalo na 2,8 milijona.
Greenpeace: Nemčija bo za rusko energijo plačala rekordno vsoto
Nemčija bo Rusiji za njeno nafto in plin letos plačala rekordno vsoto denarja, je ocenila nevladna organizacija Greenpeace. V okoljski organizaciji menijo, da bodo nemški izdatki za rusko nafto narasli do 14,3 milijarde evrov, medtem ko so lani znašali 11,4 milijarde evrov. Izdatki za ruski plin pa bi se zaradi visokih cen lahko podvojili. Kot Greenpeaceovo poročilo povzema nemška tiskovna agencija DPA, bi Nemčija letos za plačilo plina lahko namenila 17,6 milijarde evrov, medtem ko je lani za ta energent odštela 8,8 milijarde evrov. Greenpeaceovi analitiki ocenjujejo tudi, da bo Nemčija za ruski premog plačala še dodatni dve milijardi evrov. (sta)
V letu 2021 se je trgovina med Nemčijo in Rusijo v primerjavi z letom 2020 občutno povečala. Blagovna menjava je po podatkih nemškega državnega statističnega urada dosegla 59,8 milijarde evrov, kar pomeni rast za 34,1 odstotka. Nemški uvoz iz Rusije se je lani v primerjavi s predlani povečal za 54,2 odstotka. Povečal se je tudi nemški izvoz v Rusijo, a za le 15,4 odstotka.
Nemška podjetja so odvisna od dobav surovin iz Rusije, zlasti niklja, paladija, bakra in kroma. Nikelj se uporablja v proizvodnji nerjavečega jekla, je pa tudi pomembna sestavina litij-ionskih baterij, ki so potrebne za pogon električnih avtomobilov. Proizvajalci avtomobilov potrebujejo tudi paladij, ki je ključna sestavina pri proizvodnji katalizatorjev.
"V logističnem orkanu brez zaščite"
Veleprodajne cene so se v Nemčiji marca na letni ravni povečale za 22,6 odstotka, kar je največja rast po letu 1962. Februarska rast je bila 16,6 odstotka. Rast veleprodajnih cen je kazalnik za rast cen na drobno. Veleprodajne cene naftnih derivatov so bile marca letos v primerjavi z marcem lani višje za 70,2 odstotka. Rude, kovine in kovinski polizdelki so se podražili za 55,8 odstotka. Veleprodajne cene žit, tobaka in semen so poskočile za 43 odstotkov, kemijskih proizvodov za 40,1 odstotka. V združenju nemških veletrgovcev BGA se bojijo novih podražitev, ker se zaradi nadaljevanja vojne skladišča lahko izpraznijo. Zmanjšanje dobav še ni napoved, da bodo police v trgovinah prazne, je pa napoved za dvig maloprodajnih cen in podaljšanje dob za dobavo, pravijo v BGA. Inflacija je ena glavnih skrbi Evropske centralne banke (ECB).
Thomas Gitzel, glavni ekonomist VP Bank, je povedal, da Nemčiji grozi recesija. "Nemčija je s svojo izvozno usmerjeno industrijo in odvisnostjo od vmesnih proizvodov iz Azije v logističnem orkanu brez zaščite," svari. Po podatkih Reutersa namerava nemška vlada za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, nameniti 100 milijard evrov pomoči.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
