"Naša obveščevalna služba ocenjuje, da bo to v treh do petih letih, v veliki meri pa je odvisno od tega, kako bomo enotni in ali bomo obdržali držo do Ukrajine," je za ponedeljkovo izdajo britanskega časopisa poudarila estonska premierka Kaja Kallas.
Pri tem se je sklicevala na poročilo estonske obveščevalne službe (VLA), v katerem je navedeno, da Moskva Estonijo, Litvo in Latvijo vidi kot najbolj ranljivi del Nata in tako najbolj verjetne tarče za napad.
Pri VLA so zapisali, da bo prva prioriteta Kremlja po končanih bojih v Ukrajini obnovitev sil v ruskem zahodnem vojaškem okrožju na vzhodnih mejah zveze Nato.
V Estoniji zaradi suma vohunjenja prijeli ruskega univerzitetnega profesorja
Estonski varnostni organi so v začetku leta zaradi suma vohunjenja aretirali ruskega profesorja, ki je poučeval na univerzi v Tartuju, je sporočilo generalno tožilstvo v Talinu. Po poročanju estonske javne radiotelevizije ERR gre za Vjačeslava Morozova, profesorja mednarodne politične teorije. Tožilstvo je zanj odredilo dvomesečen pripor.
Profesorja so estonski varnostni organi prijeli 3. januarja, je sporočilo tožilstvo. Akademik da je izvajal in podpiral dejavnosti tajnih služb, usmerjene proti Estoniji. Podrobnosti ni sporočilo. Vodja estonske notranje varnostne službe Margo Palloson je povedal le, da več deset primerov iz preteklosti kaže na to, da se ruske varnostno-obveščevalne službe želijo infiltrirati na različna področja življenja v Estoniji, tudi v znanost.
Vodja inštituta za politične študije na univerzi v Tartuju Kristiina Tonisson je sporočila, da je univerza z osumljencem prekinila delovno razmerje, navaja ERR. Morozov je na univerzi delal od leta 2010, pred tem pa je poučeval na ruski državni univerzi v Sankt Peterburgu. (STA)
Poleg tega so estonski obveščevalci navedli, da je Rusija še vedno dovolj sposobna vršiti večji vojaški pritisk na baltske države. Po več neuspešnih poskusih ukrajinskih sil na bojišču se je znotraj Nata povečala zaskrbljenost, čez koliko časa se bo morda moralo zavezništvo pripraviti na ponovno pojavljanje ruskih sil na mejah, piše The Times.
Prav zaradi tega Estonija po pisanju časnika od svojih zahodnih zaveznikov zahteva, da podvojijo vojaško pomoč Ukrajini, pri tem pa upa, da bo to v prihodnjih letih prizadejalo odločilen udarec Rusiji glede njenih ozemeljskih teženj.
Britanski minister: Pripravite se za nove vojne
Velika Britanija bi se morala pripraviti na nove vojne vključno s Kitajsko, Rusijo, Severno Korejo in Iranom, ki bi lahko izbruhnile v prihodnjih petih letih, je povedal britanski obrambni minister Grant Shapps. Ocenil je, da se je svet znašel v predvojnem obdobju, in pozval zaveznike v Natu, da povečajo svoje izdatke za obrambo.
Shapps je dejal, da nasprotniki Zahoda oborožujejo sebe in svoje zaveznike, kar da vodi do "precej bolj nevarnega sveta". Iran, ki si želi jedrskega orožja, je po njegovih besedah obogatil uran do 83,7 odstotka, Rusija pa pri napadu na Ukrajino uporablja severnokorejske balistične projektile. Opozoril je, da Kitajska po volitvah na Tajvanu opazuje dejanja Zahoda v Ukrajini.
"Dokler Rusija nadaljuje svojo nelegalno kampanjo v Ukrajini, Kitajska ocenjuje, ali bo Zahod izgubil potrpljenje," je povedal Shapps. "V petih letih bi lahko videli precej več spopadov, ki bodo vključevali Rusijo, Kitajsko, Iran in Severno Korejo. Ob gledanju današnjih spopadov po svetu se vprašajte, ali je bolj verjetno, da bo število spopadov raslo, ali se bo zmanjševalo. Predvidevam, da vsi poznamo odgovor - verjetno bo raslo. Te kombinirane grožnje bi lahko privedle do ogrožanja mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, vzpostavljenih za ohranjanje miru po drugi svetovni vojni. Današnji svet je tako na žalost precej bolj nevaren," je opozoril.
Hkrati je Shapps napovedal, da bo Velika Britanija močno povečala svoje izdatke za obrambo, v vzhodni Evropi pa bo razporedila 20.000 vojakov, saj da se je obdobje miru po koncu hladne vojne končalo.
