Reševalci so v soboto evakuirali okoli 400 turistov, ki so obtičali v inkovskem mestu Machu Picchu, je sporočilo perujsko ministrstvo za turizem. Znamenitost, ki jo letno obišče blizu milijon in pol turistov iz vsega sveta, so zaradi neredov, ki pretresajo Peru, za nedoločen čas zaprli. "418 domačih in tujih turistov smo prepeljali iz mesta Machu Picchu v Cusco," je v soboto zvečer po lokalnem času sporočilo ministrstvo, ki je na twitterju objavilo tudi fotografije vlaka s potniki.
V Peruju se medtem nadaljujejo protesti privržencev odstavljenega predsednika, 53-letnega Pedra Castilla, ki zahtevajo predčasne volitve in odstop predsednice, 60-letne Dine Boluarte. Od začetka decembra, ko so se po odstavitvi začeli protesti, je bilo v spopadih s policijo ubitih že najmanj 46 ljudi, med njimi en policist. V skoraj v tretjini države so oblasti razglasile izredne razmere. Največjo turistično znamenitost v državi Machu Picchu pa so zaprli zategadelj, ker so protestniki na železniški progi od Cusca do te svetovne znamenitosti poškodovali tire. Tako je ob vznožju gore, v kraju Aguas Calientes, zaradi tega obtičalo več kot 400 ljudi, od tega 300 tujcev, ki so jih morali evakuirati.
Protesti v Peruju so izbruhnili, ko je Castillo hotel razpustiti kongres in uvesti vladanje z dekreti, vendar so ga odstavili in aretirali. Protestira večinoma revno prebivalstvo perujskega podeželja, ki ostaja zvesto odstavljenemu predsedniku.
Privrženci odstavljenega predsednika poleg predčasnih volitev zahtevajo seveda, da Castilla izpustijo iz zapora in da kaznujejo odgovorne za smrti protestnikov ter odstop predsednice Dine Boluarte, ki morda neupravičeno velja za levo. Res je bila, preden je odstranila Castilla, podpredsednica Peruja po zaslugi leve Svobodne stranke, ampak jo je ta izključila iz svojih vrst. Kajti Boluartejeva se je v kongresu hitro povezala z ekstremno desnico. Prav zavoljo tega preobrata ji mnogi revni in tudi staroselni prebivalci države očitajo politično izdajo. Mnogi politologi jo v prvi vrsti vidijo kot oportunistko, ki pa ne pomišlja, ko je treba protestnike razgnati s silo.
Tudi Castilla je težko umestiti v običajne levo-desne politične sheme. Prizanesljivi komentatorji ga opisujejo kot "pragmatika". Castilla, ki izhaja iz kmečkega sloja, so v preteklosti zavoljo podpore socialnim programom imeli za levičarja. Toda pod močnim vplivom Katoliške cerkve je nasprotoval splavu, pravicam istospolno usmerjenih, evtanaziji. Tudi on se je distanciral od nazorov svoje izvorne Svobodne stranke. Ko je postal aprila pred dvema letoma predsednik, Boluartejeva pa podpredsednica, je naznanil "nadaljevanje boja zoper terorizem za obrambo ustavnih vrednot v deželi, kjer ne bo čavizma in komunizma". Tudi njemu se je Svobodna stranka zavoljo številnih "pajdaških" menjav v ministrskih kabinetih lani aprila odpovedala in zahtevala predčasne predsedniške in kongresne volitve.
Varnostne sile so v petek v mestu Arequipa na jugu države ob izbruhu nemirov uporabile solzivec proti protestnikom, ki so poskušali vdreti na letališko stezo in so streljali s fračami. V Desaguaderu, južnem mestu na meji z Bolivijo, je množica zažgala okrožno policijsko in carinsko postajo. Spopadi so izbruhnili tudi v severni regiji La Libertad. V prestolnici Limi je na tisoče protestnikov Boluartejevo označilo za morilko in skandiralo "Ta demokracija ni demokracija!" Tudi tu so policisti proti protestnikom uporabili solzivec, ti pa so nanje metali kamenje. (zur)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
