Proruska separatistična voditelja ukrajinskih regij Lugansk in Herson sta včeraj ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj regiji uradno priključi Rusiji, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Prvi je Putina k uradni priključitvi Rusiji pozval voditelj Luganska Leonid Pasečnik in pri tem poudaril, da ukrajinska vojska že osem let napada tamkajšnje prebivalce, poroča francoska tiskovna agencija AFP: "Ob upoštevanju odločitve prebivalcev na referendumu vas prosim, da razmislite o tem, da Ljudska republika Lugansk postane ruski subjekt." Hitro je sledil podoben poziv vodje proruskih oblasti regije Herson Vladimirja Salde: "Naši prebivalci so sprejeli zgodovinsko odločitev in se odločili postati del večnacionalnega prebivalstva Rusije, v kateri so vsi ljudje enaki drug pred drugim in pred zakonom."
Po spornih petdnevnih referendumih za priključitev Rusiji v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki predstavljajo 15 odstotkov ozemlja Ukrajine, bosta oba domova ruskega parlamenta o priključitvi odločala že v ponedeljek in torek, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Putin je pred referendumi poudaril, da bodo regije po priključitvi pod "popolno zaščito" Rusije, in napovedal, da bo na morebitne ukrajinske napade na teh ozemljih Moskva odgovorila "z vsemi razpoložljivimi sredstvi". To bi seveda lahko pomenilo tudi z jedrskim orožjem.
V Donecku je za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku 98 odstotkov, v Zaporožju 93 odstotkov, v Hersonu pa 87 odstotkov. Ukrajina in Zahod referendume označujeta za neveljavne in nelegalne, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez minimalnih demokratičnih standardov. Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v torek Varnostnemu svetu povedala, da ZN ostajajo popolnoma zavezani suverenosti, enotnosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Glede na izjavo predstavnika Kitajske referendumov ne sprejema niti Peking. "Treba je spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav," je namreč dejal veleposlanik Zhang Jun. Zasedanja Varnostnega sveta ZN se je na daljavo udeležil tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski. Referendume je označil za farso in izrazil zaupanje v Varnostni svet, da bo ukrepal. To se seveda ne bo zgodilo, ker ima Rusija kot stalna članica pravico veta in bo blokirala predlog resolucije za obsodbo referendumov, ki jo pripravljajo ZDA skupaj z Albanijo.
Sicer so referendumi celo premogli mednarodne opazovalce. Med njimi so bili državljani članic EU iz Italije, Latvije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Francije in Češke. Slovencev na seznamu, ki ga je objavila ukrajinska nevladna organizacija Inštitut javnih informacij (imi.org.ua), ni. So pa še državljani ZDA, Velike Britanije, Belorusije, Brazilije in Venezuele ter Egipta in drugih afriških držav. Med opazovalci iz Bosne in Hercegovine je bil bivši bosanski veleposlanik Slobodan Šoja, poroča televizija N1 v BiH.
Rusija ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov državljanom, ki bodo vpoklicani v vojsko. Od prejšnje srede, ko je Putin napovedal delno mobilizacijio 300 tisoč rezervistov, naj bi v samo v EU po Frontexu vstopilo že 66.000 Rusov. Večina jih je imela dovoljenje za bivanje v EU ali dvojno državljanstvo. Rusi sicer za potovanje v večino tujih držav potrebujejo mednarodni potni list. Izseljevanje je tako obsežno, da so oblasti v ruski republiki Severna Osetija, ki meji na Gruzijo, kamor Rusi potujejo brez vizumov, včeraj omejile vožnjo z avtomobili vanjo. Že v torek so ruske varnostne službe na meji z Gruzijo vzpostavile "mobilni" naborniški urad, kjer prestrezajo tiste, ki bi skušali pobegniti pred vpoklicem. Gruzijski notranji minister Vakhtang Gomelauri je včeraj sporočil, da na meji na vstop čaka pet tisoč vozil, vsak dan pa mejo prečka skoraj 10.000 ljudi, poroča španska tiskovna agencija EFE.
