Vojna bi se morala končati najpozneje do začetka maja, je povedal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič, ki sicer ni neposredno vpleten v mirovne pogovore z rusko stranjo.
Po njegovih besedah obstajata dve možnosti. Prva je ta, da bo mirovni dogovor o umiku ruskih sil sklenjen v kratkem, druga možnost pa je, da bo dosežen v sredini ali ob koncu aprila, ko bodo Ukrajinci "zmleli" še Sirce, njegovo izjavo navaja BBC.
Pentagon namreč opozarja, da skuša Rusija novačiti sirske vojake, ki bi se prišli boriti v Ukrajino. A gre za nepreverjene trditve.
Kijev: Sestreljeni štirje ruski helikopterji
Ukrajinska vojska trdi, da je v zadnjih 24 urah sestrelila štiri ruske helikopterje, eno letalo in eno raketo. Poleg tega v Kijevu trdijo, da so ukrajinski borci uspeli preprečiti ruski vojski zavzetje Mariupolja. Morala ruskih vojakov je še vedno nizka, so še zatrdili in dodali, da se zdi, da ruski vojaki ne želijo izpolnjevati ukazov, poroča BBC.
Nove eksplozije v Kijevu
V središču ukrajinske prestolnice Kijev je danes odjeknilo več eksplozij. Po poročanju tamkajšnje civilne zaščite so ruske sile raketirale štiri stanovanjske stavbe v več okrožjih, pri tem sta umrli najmanj dve osebi. Ponoči so se alarmi pred zračnimi napadi sprožili tako v Kijevu kot tudi v Odesi, Umanu ter v regiji Hmeljnicki.
V napadih na stanovanjska območja v Kijevu sta davi umrli najmanj dve osebi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po napadu na 16-nadstropni stanovanjski blok v okrožju Svijatošinski so iz ruševin potegnili dve trupli, je na Facebooku sporočila služba za nujne primere in dodala, da so iz zgradbe rešili 27 stanovalcev.
Novinar francoske tiskovne agencije AFP je iz Kijeva poročal o najmanj treh eksplozijah in dimu, ki se dviga v daljavi.
Lokalna televizija Ukraine 24 je poročala, da sta na zahodnih obronkih mesta odjeknili dve večji eksploziji. Glede na navedbe televizije so raketi izstrelili z beloruske strani. Britanski BBC teh navedb ni uspel preveriti.
Po eksplozijah naj bi izbruhnil požar v stanovanjski stavbi, je še poročala ukrajinska tiskovna agencija Ukriform.
V zadnjih dneh so se spopadi v bližini Kijeva okrepili. V ponedeljek je v zračnih napadih v različnih delih prestolnice umrlo več civilistov.
Ponoči so se sicer alarmi pred zračnimi napadi sprožili v Kijevu, Odesi na jugu države, Umanu v osrednji Ukrajini, pa tudi v regiji Hmeljnicki na zahodu.
Mariupolj po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 avtomobilov
Oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj je po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 civilnih avtomobilov, so danes sporočile mestne oblasti. Še okoli 2000 vozil pa čaka na svojo priložnost za odhod iz mesta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Okoli 160 avtomobilov je Mariupolj zapustilo že v ponedeljek, so dodale mestne oblasti v objavi na Telegramu. Ob tem niso sporočile, koliko ljudi je zapustilo oblegano pristaniško mesto.
Pred tem je propadlo več poskusov evakuacij. Zaradi hudega ruskega obstreljevanja in bombardiranja je okoli 400.000 prebivalcev ostalo brez tekoče vode in ogrevanja, primanjkovati je začelo tudi hrane.
Glede na navedbe mestnih oblasti je od ruske invazije umrlo več kot 2100 prebivalcev. Mednarodni odbor Rdečega križa je danes ocenil, da razmere v Mariupolju ostajajo kritične in da ne morejo dostaviti pomoči v mesto.
Po navedbah visokega predstavnika Pentagona naj bi sicer zastale vse ruske vojaške operacije, tudi konec tedna jim ni uspelo narediti nekega napredka.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru zagotovil, da bodo odgovorni za vojno kaznovani za svoja dejanja: "Vsak, odgovoren za vojno. Vsak, odgovoren za uničenje demokracije. Vsak, odgovoren za represijo proti ljudem." "Sodelujemo s partnerji pri pripravi novih ukrepov proti ruski državi," je povedal.
Izrazil je še prepričanje, da je ruska vojska odgovorna vojnih zločinov, ker namerno ustvarja humanitarno katastrofo v ukrajinskih mestih. Počasi pa tudi Rusija spoznava, da z vojno ne bo dosegla ničesar, saj niso pričakovali takšnega odpora, je dodal.
Od začetka ruske invazije je bilo ubitih 97 ukrajinskih otrok, je Zelenski povedal, ko je na daljavo nagovoril kanadski parlament in zaveznike ponovno prosil, naj razširijo svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je rusko vojsko obtožil, da uničuje vse, vključno s spominskimi kompleksi, šolami, bolnišnicami in stanovanjskimi soseskami. "Ne zahtevamo veliko. Prosimo za pravico, za resnično podporo, ki nam bo pomagala, da bomo zmagali, se branili in reševali življenja," je rekel in požel stoječe ovacije kanadskih poslancev.
Kanadski premier Justin Trudeau je pred tem napovedal sankcije proti še 15 Rusom, vključno s pripadniki "vladnih in vojaških elit, ki so vpletene v to nezakonito vojno".
ZDA uvedle sankcije proti ruskim generalom
Ameriški State Department je v ponedeljek zvečer sporočil, da ZDA uvajajo sankcije proti 11 posameznikom iz Rusije, večinoma generalom, ki sodelujejo v napadu na Ukrajino. Med njimi je devet namestnikov ruskega ministra za obrambo.
Svet z grozo spremlja, kako Rusija izvaja premišljen, neizzvan in krivičen napad na Ukrajino, ki je povzročil človeško trpljenje ter številne smrti nedolžnih civilistov, vključno z otroki, je sporočil State Department.
Sankcije, ki pomenijo prepoved potovanja v ZDA, prepoved vseh transakcij z njimi in zamrznitev premoženja v ZDA, so med drugim uvedli proti poveljniku enot ruske nacionalne garde generalu Viktorju Zolotovu, ki je tudi član ruskega Sveta za nacionalno varnost.
Uvedli so jih tudi proti generalu Dimitriju Bulgakovu, ki je zadolžen za vodenje logistike kopenske vojske, ter proti generalnemu direktorju podjetja Rosoboronexport, ki uvaža in izvaža opremo za rusko vojsko.
Umrla fotoreporter in producentka Fox News
Fox News je potrdil, da je v Ukrajini umrl njihov dolgoletni fotoreporter Pierre Zakrzewski. V Ukrajini je bil od začetka februarja, ranjen pa je bil v ponedeljek v okolici Kijeva, skupaj z novinarskim kolegom Benjaminom Hallom, ko se je njun avtomobil znašel sredi napada. Kot so zapisali pri Fox Newsu, je bil Zakrzewski izkušen fotograf z vojnih območij, ki je poročal že iz Iraka, Afganistana in Sirije. V napadu je umrla tudi ukrajinska producentka Oleksandra Kuvšinova, ki je delala za Fox News, je sporočila ameriška televizijska mreža.
Župan Kijeva zaradi ruskih napadov uvedel 36-urno policijsko uro
Župan Kijeva Vitalij Kličko je danes zaradi hudih bojev v ukrajinski prestolnici razglasil policijsko uro za dan in pol, ko prebivalci ne bodo smeli zapuščati svojih stanovanj, ampak naj bi si poiskali zatočišče v zakloniščih. Policijska ura bo veljala danes od 20. ure po lokalnem času do četrtka do 7. ure, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kličko je odločitev sporočil preko Telegrama, potem ko so ruski agresorji začeli stopnjevati napade na ukrajinsko prestolnico z okoli 3,5 milijona prebivalci.
"Danes so težki in nevarni trenutki," je opozoril nekdanji boksarski šampion. "Zato pozivam vse Kijevčane, naj se pripravijo, da bodo ostali doma naslednja dva dneva, ali da bodo v primeru, če se bodo oglasile sirene, odšli v zaklonišča," je sporočil Kličko.
"Gibanje po Kijevu brez posebnih dovoljenj bo prepovedano. Ven bo mogoče iti zgolj, če se bo šlo v zaklonišče," je še sporočil kijevski župan.
Po navedbah Kijeva od začetka ruske invazije ubiti trije novinarji
Od začetka ruske invazije na Ukrajino so bili ubiti najmanj trije novinarji, več kot 30 pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova. Sporočila je, da so poleg ameriškega novinarja Brenta Renauda ruski vojaki ubili še dva ukrajinska novinarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Novinar Viktor Dudar je bil ubit v bližini mesta Miklavž na jugu Ukrajine, snemalec Jevhen Sakun pa je umrl v raketnem napadu v Kijevu, je Denisova zapisala na Telegramu.
"Ruski okupatorji se borijo proti objektivnemu poročanju o njihovih vojnih zločinih v Ukrajini - ubijajo in streljajo na novinarje," je še zapisala in dodala, da so bili tuji novinarji tarča napadov, pri čemer jih je bilo več ranjenih.
Med ranjenimi so bili švicarski novinar in dva danska novinarja, medtem ko je novinarska ekipa britanske televizijske postaje Sky News snemala svoj napad v Buči pri Kijevu. Novinar Stuart Ramsey je bil v napadu ranjen. Novinar Fox News Benjamin Hall je bil v ponedeljek ranjen v bližini Kijeva.
Rusija je napadla in uničila tudi več radijskih oddajnikov, med drugim v Kijevu in v bližini mesta Rivne na zahodu Ukrajine, da bi prekinila komunikacijo. V teh napadih je umrlo več ljudi.
Ruske sile naj bi prevzele nadzor nad regijo Herson
Ruske sile so danes sporočile, da so prevzele nadzor nad celotno regijo Herson na jugu Ukrajine, kjer že nadzorujejo mesto Herson. Iz bližnjega Dnipra pa poročajo, da je bilo v obstreljevanju ruskih sil uničeno letališče, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinska stran sicer navedb ruskih sil o prevzetju nadzora nad regijo Herson še ni potrdila. Na tem območju ob Črnem morju sicer živi okoli milijon ljudi.
Rusko ministrstvo je v dnevnem poročilu še zapisalo, da so uničili več deset ukrajinskih vojaških točk, med drugim tri hangarje za bojna letala in helikopterje v bližini mesta Kramatorsk na območju Donecka.
Guverner regije Dnipro Valentin Rezničenko pa je na Telegramu sporočil, da so ponoči ruske sile napadle letališče Dnipro "Dva napada. Steza je uničena. Terminal je poškodovan. Ogromno uničenje," je zapisal.
Medtem je naraslo število civilnih žrtev po ruskem napadu na televizijski stolp na obrobju mesta Rivne na zahodu Ukrajine. Po podatkih regionalnega guvernerja Vitalija Kovalija je umrlo najmanj 19 ljudi, devet jih je bilo ranjenih.
Poklukar: Slovenija je pripravljena sprejeti bolnike iz Ukrajine
"Slovenija je pripravljena sprejeti bolnike iz Ukrajine, še posebej tiste, ki neodložljivo potrebujejo zdravljenje oziroma pomoč, kot so rehabilitacija, hemodializno zdravljenje, zdravljenje tuberkuloze in podobno," je po zasedanju zdravstvenih ministrov EU povedal slovenski minister Janez Poklukar.
Podrobnosti o razpoložljivih kapacitetah Poklukar ni navajal, je pa napovedal, da se bo Slovenija odzivala na pobude oz. potrebe članic EU v okviru skupnega organizacijskega pristopa. Prav tako je pripravljena pomoč nuditi z zdravstvenim osebjem, ki bi lahko pomagalo v bolnišnicah v državah članicah. Slovenija tudi podpira predlog Poljske glede zagotavljanja skupnega mehanizma za premeščanje ukrajinskih bolnikov. Ob tem pozivajo Evropsko komisijo, da razmisli, iz katerih virov bo zagotovila potrebna finančna sredstva za povračilo stroškov zdravljenja premeščenih ukrajinskih bolnikov v države članice.
Poklukar je ob tem spomnil, da se vsak, ki pride v Slovenijo zaradi krize v Ukrajini, registrira na policijski postaji in pridobi potrdilo, na podlagi katerega lahko koristi pravice na področju zdravstva, ki izhajajo iz nedavno aktiviranega zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Po njegovih besedah so o tem obvestili tudi javne zdravstvene zavode, da lahko v teh dneh na njihova vrata pride državljan Ukrajine in da ga obravnavajo po standardnih protokolih. Stroški za uveljavljanje pravic iz tega zakona bodo pokriti iz proračuna.
Rusija Bidnu in še dvanajstim Američanom prepovedala vstop v državo
Rusija je v odziv na sankcije, ki jih je zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod, vstop v državo prepovedala predsedniku ZDA Joeju Bidnu in več visokim predstavnikom njegove vlade, med drugim državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Črni seznam s 13 imeni, na katerem so še obrambni minister Lloyd Austin, Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jacob Sullivan, načelnik štaba združenih poveljstev general Mark Milley, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki in celo nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton, je objavilo rusko zunanje ministrstvo.
To je prvič, da je Rusija na ta način objavila seznam sankcioniranih oseb, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da gre za predvsem simbolni korak.
ZDA so pred tem uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, vodji ruske diplomacije Sergeju Lavrovu ter več članom ruske vlade in njenim ključnim sodelavcem. V Moskvi so izrecno poudarili, da se odzivajo na ameriške sankcije brez primere, ki prepovedujejo vstop visokih ruskih politikov v ZDA in so odraz "skrajno rusofobne usmeritve sedanje administracije ZDA".
Na ministrstvu so še napovedali, da bodo črni seznam širili ter nanj uvrstili še več "visokih uradnikov, vojakov, poslancev, podjetnikov, strokovnjakov in predstavnikov medijev" iz ZDA, ki delujejo rusofobno in so soodgovorni za sprejemanje restriktivnih ukrepov proti Rusiji.
Nato skrbi, da bi Rusija uporabila kemično orožje
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci opozoril na laži, ki jih že mesece širi Rusija. Med drugim, da niso načrtovali invazije na Ukrajino in da ščitijo civiliste, a jih v resnici ubijajo. "Mesece smo razkrivali dolg seznam ruskih laži," je dejal.
Rusija po njegovih besedah sedaj navaja "absurdne trditve" o laboratorijih za biološko in kemično orožje, kar je še ena laž. "Skrbi nas, da bi Moskva lahko izvedla operacijo pod lažnimi obtožbami, ki bi lahko vključevala kemično orožje," je opozoril.
Vsakršna uporaba kemičnega orožja bi bila kršitev mednarodnega prava in je nesprejemljiva, je poudaril in Rusijo pozval, naj tega ne stori. Če bo Rusija uporabila kemično orožje, bo cena za to zelo visoka, je bil jasen prvi mož zavezništva.
Moskva je v minulih dneh navajala poročila o domnevnih skrivnih ameriških laboratorijih v Ukrajini, kjer naj bi razvijali biološko orožje.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino je v državah zavezništva sedaj v povečani pripravljenosti na tisoče vojakov. V Evropi je 100.000 ameriških vojakov in okoli 40.000 vojakov pod neposrednim poveljstvom Nata, večinoma v vzhodnem delu zavezništva, ob močni podpori zračnih in pomorskih sil ter protizračne obrambe. Vse to pošilja "nedvoumno sporočilo", in sicer, da bo napad na eno zaveznico naletel na odločen odgovor celotnega zavezništva, je ponovno zatrdil Stoltenberg.
Ruska invazija na Ukrajino in njeno vojaško povezovanje z Belorusijo ustvarjata "novo varnostno realnost na evropski celini" in Nato se bo moral pripraviti na te nove okoliščine, je dan pred izrednim zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva opozoril šef Nata.
"Obrambni ministri bodo jutri začeli pomembno razpravo o konkretnih ukrepih za dolgoročno krepitev naše varnosti na vseh področjih," je pojasnil. Do srečanja prihaja "v odločilnem trenutku za našo varnost, ko brutalna invazija ruskega predsednika Vladimirja Putina na Ukrajino vsak dan povzroča smrt in uničenje".
Delegaciji Ukrajine in Rusije nadaljujeta pogajanja
Ukrajinska delegacija je sporočila, da se nadaljujejo pogovori z rusko stranjo o prekinitvi spopadov v Ukrajini. Medtem se krepijo ruski napadi na Kijev, ruska vojska pa širi svojo ofenzivo po vsej državi.
Pogovori med Kijevom in Moskvo se bodo nadaljevali tudi v sredo, je zvečer sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak: "Zelo težek pogajalski proces. Obstajajo velika protislovja. Ampak gotovo je prostor za kompromis. Med premorom se bo nadaljevalo delo v podskupinah," je zvečer tvitnil Podoljak.
Strani sta se že v ponedeljek srečali preko videopovezave na četrtem krogu pogajanj. Popoldne je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak napovedal, da se bodo pogovori nadaljevali danes.
Ukrajinska stran je sicer vztraja pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot pomembno nalogo pogajanj vidi tudi organizacijo srečanja med njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Rusija medtem zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih regij na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.
ZDA zaskrbljene zaradi približevanja Moskve in Pekinga
ZDA izražajo globoko zaskrbljenost zaradi približevanja Kitajske Moskvi, je po sestanku ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Jakea Sullivana s kitajskim diplomatom Yangom Jiechijem, ki je bil v ponedeljek v Rimu, sporočil neimenovani predstavnik ameriške vlade. Kot je dodal, so bili pogovori zelo odkriti.
V Mariupolju od začetka ruske invazije več kot 2000 civilnih žrtev
V obleganem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj je bilo od začetka ruske invazije po poročanju ukrajinske strani ubitih več kot 2000 civilistov. Ukrajinske oblasti upajo, da bodo danes uspele vzpostaviti devet humanitarnih koridorjev za umik civilnega prebivalstva pred napadi ruskih sil, med drugim tudi iz Mariupolja.
V tem obleganem mestu, ki ga mnogi vidijo kot simbol ukrajinskega odpora, je bilo od 24. februarja ubitih 2357 ljudi, so danes sporočili predstavniki tamkajšnjih lokalnih oblasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Svetovalec župana Mariupolja Petro Andriuščenko je razmere označil za nehumane.
"Brez hrane, brez vode, brez svetlobe, brez toplote," je dejal in izrazil strah, da bo smrtnih žrtev še veliko. Z naraščajočo intenzivnostjo napadov bi lahko število smrtnih žrtev doseglo 20.000, je dejal. Številk o žrtvah ni mogoče neodvisno preveriti.
Mariupolj je po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 civilnih avtomobilov, so sredi dneva sporočile mestne oblasti. Še okoli 2000 vozil pa čaka na svojo priložnost za odhod iz mesta, so dodali. Zvečer so sporočili, da je iz mesta danes odšlo 20.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ruske sile že tri dni preprečujejo, da bi v oblegano mesto dostavili 100 ton hrane, vode in zdravil. Vlada v Kijevu bo skušala pomagati ljudem, je zagotovil.
Iz Berdjanska, ki je od Mariupolja oddaljen približno 80 kilometrov, konvoj z več tonami pomoči znova poskuša priti do močno poškodovanega mesta, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
Bela hiša je po večurnem pogovoru objavila le suhoparno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da sta govorila o vojni v Ukrajini, odnosih med ZDA in Kitajsko ter poudarila pomen ohranjanja odprtih linij komunikacije med ZDA in Kitajsko.
Sestanek naj bi bil načrtovan že pred tedni, torej pred ruskim napadom na Ukrajino. Do sestanka je prišlo sredi medijskih poročil o tem, da Rusija išče pomoč Kitajske, ker ji v Ukrajini ne gre po načrtih, obenem pa so jo prizadele sankcije Zahoda.
New York Times je poročal, da ni jasno, ali je Kitajska odgovorila na prošnje, vendar pa sta tako Kitajska kot Rusija zanikali, da bi se kaj takega dogajalo. Kitajska pošilja zelo zmedene signale glede vojne v Ukrajini, uradno se ni postavila na nobeno stran, obenem pa ne zamudi priložnosti za kritike Zahoda in ZDA zaradi sankcij.
Neimenovani predstavnik ameriške vlade je novinarjem povedal, da so kitajskemu diplomatu dali jasno vedeti, da ZDA ne bodo mirno opazovale morebitnega ruskega izigravanja sankcij s pomočjo Kitajske. Kitajski so zagrozili s posledicami.
Price je poudaril, da ima Kitajska velik vpliv na Rusijo in bi za konec nesmiselnega nasilja v Ukrajini lahko storila veliko več kot številne druge države.
Rusija omejuje izvoz žit
Ruski premier Mihail Mišustin je v ponedeljek podpisal odloke, s katerimi je začasno prepovedan izvoz žit v države članice Evrazijske ekonomske unije (EAEU) ter izvoz sladkorja v tretje države, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Prepoved izvoza žit velja do 30. junija, sladkorja pa do 31. avgusta.
Pri izvozu žit sicer veljajo določene izjeme, tako sta denimo še naprej dovoljena humanitarna pomoč ter mednarodni tranzit. Z odločitvijo o prepovedi izvoza želi ruska vlada zaščititi domači trg hrane v luči zunanjih omejitev, izjavo povzema Tass.
Mediji so poročali, da ruske zaloge žit presegajo potrebe države. Prepoved izvoza naj bi preprečil njihovo prehitro odtekanje v tujino, pri čemer so članice EAEU, ki z Rusijo tvorijo brezcarinsko trgovinsko območje, po oceni Moskve že imele priložnost kupiti zadostne količine.
Japonska je medtem podaljšala seznam izdelkov in tehnologij, ki jih je prepovedano izvažati v Rusijo. Gre za del sankcij proti tej državi zaradi njenega vojaškega vpada v Ukrajino. Na seznamu je bilo doslej 57 točk, po novem jih je okoli 300, poroča Tass. Med drugim je v Rusijo iz Japonske prepovedano izvažati polprevodnike, opremo za zagotavljanje pomorske in zračne varnosti ter telekomunikacijsko opremo. Prepoved bo začela veljati konec tedna.
Sullivan in Jiechi sta govorila tudi o Severni Koreji, ki izziva s svojimi raketnimi poskusi, pa tudi o Tajvanu. "Pogovori so odsevali napetost trenutnega ozračja med državama, vendar je pomembno imeti odkrito, neposredno izmenjavo pogledov," je dejal neimenovani predstavnik ameriške vlade.
