Mogočen stoji na koncu ene najznamenitejših avenij na svetu - Elizejskih poljan, kjer je čez vikend nepregledna množica turistov in premožnejših Parižanov zapravljala v svetovno znanih modnih trgovinah ali ob kavi in tradicionalnih makronih uživala v za letošnje poletje tam zelo redkih s soncem obsijanih dneh.
Slavolok zmage, pomembna turistična točka te svetovne metropole, ima od sobote novo preobleko, vredno 14 milijonov evrov. Prekrit je s 25 tisoč kvadratnimi metri srebrno-modre polipropilenske tkanine in tri tisoč metri rdeče vrvi iz istega materiala. Vso uporabljeno tkanino se da reciklirati, so snovalci projekta zapisali v sporočilu za javnost.
Spomenik bo v tkanino zavit do 3. oktobra. V tem času pa bo veljala prepoved prometa v krožišču okrog spomenika in na delu Elizejskih poljan. Trg je postal območje namenjeno le pešcem. Večni ogenj, ki pred grobom v prvi svetovni vojni padlega neznanega vojaka, pokopanega pod spomenikom, zagori vsak dan ob 18.30, še naprej gori.
Kljub mnogim očitkom Parižanov o nesmiselni potrati denarja, ki smo jih slišali od mimoidočih v okolici spomenika, javna sredstva za uresničitev projekta niso bila porabljena. S prodajo svojih del sta ga v celoti financirala avtorja.
60-letna pot od zamisli do uresničitve
"Pariz je bil za Christa vedno pomembno mesto. Začutil ga je, tukaj se je našel kot umetnik," je o svojem lani maja preminulem stricu, ki je velik del življenja preživel v Združenih državah, povedal Yavachjev. "Projekt je v celoti zasnoval Christo, pri izvedbi smo do potankosti upoštevali njegove skice. Ko vidiš krhkost in lepoto tega projekta, je to zelo srečen trenutek. Zelo sem čustven," je še dejal.
"36 let kasneje je Pariz edino mesto na svetu, ki je gostil dve Christovi umetnini. Prihodnja dva tedna bodo svetovne oči uprte v Pariz in Francijo," je na novinarski konferenci dejal Philippe Bélaval, predsednik centra za državne spomenike, v sodelovanju s katerim je bil projekt izpeljan. Opozoril je na velik pomen umetnosti in skrbi za zapuščino v času zdravstvene krize.
"To je poklon dvema pokojnima umetnikoma, kreativnosti in svobodi umetnosti, ki presega meje tradicionalnega in ustvarja žive umetnine," pa je svoje občutke ob neponovljivem dogodku strnila pariška županja Anne Hidalgo.
Ta 50 metrov visok, 45 metrov dolg in 22 metrov širok spomenik so začeli graditi v začetku 19. stoletja na željo Napoleona Bonaparteja. 30 let kasneje, leta 1836, ga je za javnost odprl nekdanji francoski kralj Louis-Philippe. Posvetil ga je padlim vojakom Francoske revolucije. Je simbol nacionalne enotnosti in spomin na tragedije, ki jih je skozi zgodovino doživljal Pariz.
Nekaj utrinkov snovanja in uresničevanja projekta:
