Pri Lvovu so Rusi z raketami napadli hangar za popravilo letal. Ponoči so sicer med drugim potekale evakuacije iz Kijeva in reševanje ljudi iz gledališča v Mariupolju. Tam pa naj bi boji že potekali tudi v središču mesta.
V bližini Lvova so Rusi z raketami napadli poslopje ob mednarodnem letališču, kjer popravljajo letala. Z območja letališča se je v zrak dvigal gost temen dim. Po navedbah lokalnih predstavnikov napad ni terjal žrtev, poslopje pa je uničeno, poroča BBC.
V času napada v zgradbi niso delali, letališče pa je od središča Lvova oddaljeno le pet kilometrov.
Zahodu Ukrajine so ruski napadi sicer doslej v veliki meri prizanesli, ne pa povsem. Minulo nedeljo je bilo v napadu na tamkajšnje vojaško oporišče v bližini meje s Poljsko ubitih najmanj 35 ljudi. Z napadi, kakršen je bil današnji, naj bi Rusija med drugim skušala prekiniti logistične povezave ukrajinskih sil oziroma oskrbovalne poti iz Poljske.
Rusija po oceni Pentagona v Ukrajini vse bolj napada civilne cilje
Rusija v Ukrajini vse bolj napada civilno infrastrukturo, morala v ruski vojski pa se očitno slabša, je v četrtek po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal neimenovani predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva v Washingtonu.
"Vidimo, da se povečuje število napadov na civilne cilje," je dejal predstavnik Pentagona in dodal: "Nimamo vpogleda v vsako enoto, a opaziti je, da v nekaterih enotah morala ni na visoki ravni."
Ameriški think-tank ISW pa ugotavlja, da je morala nizka v enotah, kjer so borci iz Sirije. Zaznavajo številne primere samopoškodb in izogibanja bojevanju, mnogi plačanci pa bojevanje v regiji vidijo kot priložnost, da dezertirajo in pobegnejo v EU.
Kot je še povedal predstavnik Pentagona, Rusi tri tedne od začetka vojne sicer še vedno lahko vzdržujejo enote na terenu, a ne brez težav, zato si prizadevajo zanje zagotoviti oskrbo od drugod, prav tako jim očitno počasi zmanjkuje vojakov, zato so objavili poziv tujim borcem, naj se jim pridružijo.
ZDA opažajo okrepljene aktivnosti mornarice okoli mesta Odesa ob Črnem morju, vendar po oceni predstavnikov Pentagona za zdaj ni znakov, da se pripravlja napad z morja. "Ne vemo, kaj načrtujejo ali na kaj se pripravljajo," je dejal.
Ameriški ISW je na podlagi informacij ameriških obveščevalcev sicer ponoči ocenil, da bo mesto Mariupolj, ki ga ruske enote že dlje časa oblegajo, verjetno padlo v prihodnjih tednih.
ISW še ugotavlja, da ruske sile v četrtek niso pomembneje napredovale, ukrajinska stran naj bi jim v okolici Kijeva zadala precej škode. Poleg tega ukrajinska zračna obramba ostaja učinkovita in naj bi samo v sredo sestrelila deset ruskih letal.
Župan Lvova Andrij Sadovji je potrdil, da tako blizu zgodovinskega središča mesta, ki leži 70 kilometrov stran od meje s Poljsko, Rusi doslej še niso napadli.
O novih napadih, predvsem ruskega topništva, med drugim ukrajinska vojska poroča tudi iz mesta Černigiv na severu države.
V Harkovu na vzhodu Ukrajine naj bi bil ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu. V Harkovu je bilo tarča napada tudi visokošolsko poslopje, ena oseba je bila ubita, enajst pa ranjenih.
O smrtni žrtvi poročajo tudi iz Kijeva, kjer je na stanovanjski blok padla ruska raketa. Poleg smrtni žrtve je bilo 11 ljudi ranjenih, je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko.
O letalskem napadu poročajo tudi iz mesta Kramatorsk na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa umrli dve osebi, šest je ranjenih. "Rusi niso sposobni bojevati poštene vojne, zato streljajo na civiliste," je dejal predstavnik regionalnih oblasti Pavlo Kirjenko.
Medtem so ponoči potekale evakuacije civilistov iz Kijeva. Z avtobusi in avtomobili naj bi prestolnico zapustilo več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj "na varnem kraju".
Nadaljuje se tudi reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolju, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. Ta je sprožil val ogorčenja po vsem svetu in obsodbe, da gre za vojni zločin, saj so se v gledališče pred tem zatekli številni civilisti, pred poslopjem pa je na to opozarjal tudi velik napis "otroci" v ruščini.
Po poročanju BBC, ki navaja ukrajinskega komisarja za človekove pravice, so doslej iz ruševin rešili 130 ljudi.
Po besedah enega od ukrajinskih poslancev, Srgija Taruta, naj bi bilo v zaklonišču pod gledališčem najmanj 1300 ljudi. Lokalne oblasti so doslej govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče naj bi sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa zaenkrat ni jasno.
Francoska tiskovna agencija AFP navaja besede ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove, da so nekateri odrasli in otroci uspeli živi priti iz gledališča ter da reševalci zdaj preiskujejo ruševine in skušajo odkleniti klet, v kateri je bilo zaklonišče.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem dopoldne sporočilo, da sile proruskih separatistov ob pomoči ruske vojske ožijo obroč okoli Mariupolja, boji pa že potekajo tudi v središču obleganega mesta. Zatrdili so tudi, da so separatisti "osvobodili" že 90 odstotkov ozemlja samooklicane republike Lugansk.
V Mariupolju, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo sicer po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj 2000 civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. Ameriški think-tank ISW je na osnovi informacij ameriških obveščevalcev ponoči ocenil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.
Ruska vojska bo kot tarčo zaznala vse pošiljke orožja, namenjene Ukrajini, je v intervjuju za ruski medij dejal zunanji minister Sergej Lavrov.
"Zelo jasno smo povedali, da bo vsak tovor, ki bo vstopil na ozemlje Ukrajine, za katerega menimo, da prevaža orožje, postal legitimna tarča. To je povsem razumljivo," je dejal zunanji minister.
Ukrajinska vojska je medtem danes sporočila, da je bilo doslej ubitih 14.200 ruskih vojakov, vendar te številke ni mogoče neodvisno preveriti. Ruska stran o smrtnih žrtvah med ruskimi vojaki ne poroča.
Zgroženi Federer na pomoč ukrajinskim otrokom
Švicarski teniški zvezdnik Roger Federer bo prek svoje fundacije ukrajinskim otrokom, prizadetim zaradi ruske invazije na njihovo državo, namenil pol milijona ameriških dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Federerja so po zapisih na spletni strani fundacije fotografije in posnetki iz Ukrajine pretresli. Okoli 452.000 evrov bo namenil begunskim otrokom, da bodo lahko nadaljevali izobraževanje.
"Moja družina in jaz smo zgroženi nad podobami, ki prihajajo iz Ukrajine. Srce se nam je zlomilo, ko smo videli nedolžne ljudi, ki tako strašno trpijo. Želimo si miru," je poudaril 40-letni 20-kratni zmagovalec turnirjev velike četverice. "Okoli 6 milijonov ukrajinskih otrok nima več dostopa do šole, zato bi jim radi pomagali pri soočanju s to izjemno travmatično izkušnjo," je pojasnil.
Fundacija Rogerja Federerja bo podprla združenje "War Child Holland", ki bo ukrajinskim otrokom omogočila nadaljevanje šolanja.
Akcijo za pomoč prizadetim v ruski invaziji na Ukrajino je zagnal tudi nekdanji kolesar Nemec Jan Ullrich. Na dražbi je njegovo kolo iz leta 1998, s katerim je na dirki po Franciji v skupni razvrstitvi osvojil drugo mesto. Dražba bo potekala do 6. aprila, do petka opoldne pa je najvišja ponudba znašala 18.100 evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Putin v pogovoru s Scholzem Ukrajino obtožil zavlačevanja in vojnih zločinov
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ukrajinske oblasti obtožil, da izvajajo vojne zločine ter zavirajo pogajanja, a obenem zatrdil, da je Moskva pripravljena iskati rešitve. Kremelj je medtem za opoldne napovedal srečanje sveta za nacionalno varnost, ki mu bo sledil Putinov nagovor sodržavljanom.
Ruska vojska bo kot tarčo zaznala vse pošiljke orožja, namenjene Ukrajini, je v intervjuju za ruski medij dejal zunanji minister Sergej Lavrov.
"Zelo jasno smo povedali, da bo vsak tovor, ki bo vstopil na ozemlje Ukrajine, za katerega menimo, da prevaža orožje, postal legitimna tarča. To je povsem razumljivo," je dejal zunanji minister.
Po Putinovem telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem so iz Kremlja sporočili, da si režim v Kijevu na vse načine prizadeva zavirati pogajanja z Moskvo o prekinitvi sovražnosti ter zato nastopa z vse bolj nerealnimi predlogi. "Kljub temu je ruska stran pripravljena še naprej iskati rešitve v skladu s svojimi znanimi načelnimi pristopi."
Putin je v pogovorih s Scholzem še opozoril na napade ukrajinskih sil na vzhodu države, med drugim na civiliste v mestih Doneck in Makevka, ki so terjali veliko število žrtev in predstavljajo "vojne zločine", ki pa jih je Zahod spregledal.
Ob tem je poudaril, da si ruske enote po najboljših močeh prizadevajo rešiti civiliste, tudi prek varnih koridorjev, so sporočili iz Kremlja in dodali, da so samo v četrtek iz jugovzhodnega mesta Mariupolj evakuirali približno 43.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Scholz, ki je bil pobudnik pogovora, je ruskega predsednika pozval k premirju v Ukrajini in poudaril, da je treba čim prej doseči napredek pri iskanju diplomatske rešitve, poročajo tuje tiskovne agencije.
Scholz je sicer v četrtek zvečer na nekem javnem dogodku izjavil, da ruski narod ni bil tisti, ki je sprejel usodno odločitev o napadu na Ukrajino. "Ta vojna je Putinova vojna", je ocenil Scholz, zaradi česar so ga v Kijevu že kritizirali. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je danes na družbenem omrežju Telegram zapisal, da gre za razlikovanje, ki je v Evropi pogosto, a je napačno, saj je večina Rusov vojno podprla.
Kremelj je sicer za danes opoldne napovedal srečanje Putina s predstavniki sveta za nacionalno varnost. "V naslednji uri se bo predsednik operativno sestal s stalnimi članicami Varnostnega sveta," je napovedal Peskov. Po poročanju ruske državne televizije namerava Putin po srečanju s predstavniki sveta za nacionalno varnost nagovoriti sodržavljane.
Putin se je zvečer po telefonu pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, poroča AFP.
Vsaka stran po svoje o pogajanjih
Moskva in Kijev sta zbližala stališča glede zahtev po nevtralnosti Ukrajine in odpovedi članstvu v Natu, je po novem krogu pogajanj sporočil vodja ruske pogajalske delegacije Vladimir Medinski. Vodja ukrajinske delegacije Mihajlo Podoljak pa je po drugi strani dal vedeti, da so izjave Rusije njihove zahteve in da stališče Ukrajine ostaja nespremenjeno.
Ukrajinski in ruski pogajalci, ki se sestajajo vsak dan prek videopovezave, so po besedah Medinskega "na pol poti" pri vprašanju demilitarizacije Ukrajine. Najbolj pa sta usklajeni stališči Moskve in Kijeva glede nevtralnega statusa Ukrajine in odpovedi članstvu v Natu, je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. Vprašanja, kjer naj bi strani zbližali stališča, vključujejo "odtenke", povezane z jamstvi glede varnosti Ukrajine. Gre za "odtenke, povezane s tem, kakšna varnostna jamstva bi Ukrajina poleg že obstoječih dobila, če bi zavrnila vstop v Nato", je pojasnil.
"Izjave ruske strani so le njihova zahtevana stališča. Vse izjave so med drugim namenjene sprožanju napetosti v medijih. Naša stališča so nespremenjena. Premirje, umik vojakov in močna varnostna jamstva s konkretnimi formulami," pa je na twitterju sporočil Podoljak.
Predsednik Rusije Vladimir Putin je v četrtek turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu predstavil, kakšne so natančne zahteve Rusije, poroča britanski BBC.
Glavna zahteva je nevtralnost Ukrajine, ki ne sme zaprositi za članstvo v Natu. Rusija pri tem postavlja še druge zahteve, ki se po poročanju BBC večinoma zdijo poskusi reševanja obraza za rusko stran. Ukrajina bi se morala razorožiti, s čimer ne bi več predstavlja grožnje Rusiji, v Ukrajini pa bi morali zaščititi ruski jezik.
V Varnostnem svetu ZN pozivi k zaščiti ukrajinskih civilistov
Civilisti so upravičeni do zaščite pred nevarnostmi vojaških operacij, je v četrtek v Varnostnem svetu ZN poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo in dodala, da je mednarodno humanitarno pravo glede tega povsem jasno. Pozvala je k preiskavi zločinov v Ukrajini in kaznovanju odgovornih.
DiCarlo je opisala podobo vsakodnevnega brezobzirnega bombardiranja ukrajinskih mest in dejala, da je urad visokega komisarja za človekove pravice ZN med 24. februarjem in 15. marcem naštel najmanj 726 mrtvih civilistov, med njimi 52 otrok.
Prebivalci Mariupolja trpijo pomanjkanje hrane, vode, elektrike in zdravstvene nege, medtem ko jih Rusi vsak dan intenzivno bombardirajo. "Trupla ležijo po ulicah mesta," je dejala DiCarlo in omenila tudi sredin napad na gledališče v Mariupolju, kamor se je pred tem zateklo več kot tisoč civilistov.
Pomočnik visokega komisarja za operacije v uradu ZN za begunce Raouf Mazou je dejal, da je v treh tednih število beguncev iz Ukrajine preseglo 3,1 milijona, in to označil kot najhitreje naraščajočo begunsko krizo v Evropi vse od druge svetovne vojne.
Za ukrajinske begunce je dejal, da so neverjetno trdoživi, čeprav so nekateri domove zapustili le s kakšno plastično vrečko, pohvalil pa je tudi neverjetno gostoljubnost držav, ki te begunce sprejemajo.
Poljska jih je sprejela skoraj dva milijona, Romunija skoraj pol milijona, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000, Slovaška 228.000, nekaj pa jih je odšlo tudi v Rusijo in Belorusijo.
Prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da bodo uničujoče posledice vojne za zdravje Ukrajincev trajale več desetletij. Moteno je delovanje zdravstvenih služb zaradi uničevanja vodne in sanitarne infrastrukture ter vse bolj tudi bolnišnic.
Fiala: Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine
Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine, je v četrtek sporočil češki premier Petr Fiala. "Razumeti je treba, da se bližamo meji, ko jih ne bomo mogli več sprejemati brez velikih težav," je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Dejal je, da bodo morali sprejeti ukrepe za spopadanje z vedno večjim številom ljudi, saj ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini in kako dolgo bodo ljudje od tam bežali.
Češka je doslej sprejela okoli 270.000 beguncev iz Ukrajine, češki parlament pa je sprejel zakon, po katerem vsakemu beguncu pripada 200 evrov na mesec, še po 120 evrov mesečno pa tistim, ki jih bodo sprejeli. Češka vlada načrtuje, da bodo tistim, ki so že v državi, izdali dovoljenja za dolgotrajno bivanje.
Ukrajino je sicer doslej po podatkih ZN zapustilo že 3,7 milijona ljudi, večinoma žensk in otrok. Največ se jih je zateklo na Poljsko.
WHO je naštela najmanj 43 napadov na zdravstvene objekte ter 12 mrtvih bolnikov in zdravstvenih delavcev. Poudaril je, da so takšni napadi kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poleg vsega se sedaj verjetno pospešeno širi tudi covid-19, saj je testiranje v Ukrajini zastalo.
WHO ima pripravljeno pomoč za Ukrajince, vendar ta ne more mimo Rusov do prebivalstva, kar še posebej velja za konvoje namenjene v Mariupolj.
Poljski veleposlanik pri ZN Krzysztof Maria Szczerski je rusko početje opisal kot stoodstotno vojno, ki jo je Rusija izbrala in za katero je v celoti odgovorna. Zagotovil je, da bo Poljska še naprej sprejemala begunce ne glede na državljanstvo, raso ali vero. Ruse je pozval, naj nemudoma prekinejo z napadi in dovolijo dostop humanitarne pomoči.
Ruska tiskovna agencija Tass je v do Rusije zelo kritičnem zasedanju VS ZN sicer našla svetlo točko v tem, da je DiCarlo pozdravila nadaljevanje pogajanj med Rusijo in Ukrajino, čeprav je izrazila obžalovanje, da ta še niso privedla do prekinitve spopadov.
VS ZN sicer ni sposoben sprejemati ukrepe glede Ukrajine, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta in blokira kritike na svoj račun.
Je pa Rusija vse bolj osamljena, saj je moral njen veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija celo preklicati za danes napovedano glasovanje o ruskem predlogu resolucije za zaščito civilistov v Ukrajini.
Italija ponudila obnovo mariupoljskega gledališča, Grčija pa porodnišnice
Italija je ponudila obnovo gledališča v zaradi vojne v Ukrajini razdejanem mestu Mariupolj. Grčija pa je pripravljena obnoviti porodnišnico, v kateri so prejšnji teden v napadu ruskih sil umrli trije ljudje, med njimi tudi otrok, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Grčija je pripravljena obnoviti porodnišnico v Mariupolju, središču grške manjšine v Ukrajini, mestu, ki je našemu srcu drago, in simbolu barbarstva vojne," je v tvitu zapisal grški premier Kiriakos Mitsotakis.
Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini pa je v četrtek sporočil, da je italijanska vlada dala zeleno luč njegovemu predlogu, da bi Ukrajini "ponudili vire za čimprejšnjo obnovo gledališča". "Gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu," je ob tem povedal Franceschini.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je že minuli teden pozvala k boljši zaščiti ukrajinske kulturne dediščine. "Zavarovati moramo kulturno dediščino v Ukrajini, ki je pričevalec preteklosti in tudi katalizator miru in kohezije za prihodnost. Obveznost mednarodne skupnosti je, da jo zaščiti in ohrani," je povedala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
V mariupoljsko gledališče se je zateklo več kot tisoč civilistov. V sredo je bilo gledališče po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka tarča bombardiranja. V četrtek so iz gledališke stavbe rešili okoli 130 ljudi.
Krivdo za bombardiranje gledališča Kijev in Moskva pripisujeta drug drugemu. Ukrajinska stran navaja, da ga je ruska stran namerno bombardirala, ruska stran je odgovornost za napad na gledališče pripisala zloglasnemu ukrajinskemu nacionalističnemu bataljonu Azov.
V strateškem pristaniškem mestu Mariupolj in njegovi okolici je pred vojno živelo približno 100.000 pripadnikov grške narodnosti, poroča AFP. Od začetka ruske invazije na Ukrajino se je v Grčijo zateklo več kot 11.000 ukrajinskih beguncev, med njimi več kot 3000 otrok.
Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v Mariupolju doslej uničenih okoli 80 odstotkov stanovanjskih zgradb, od tega jih 30 odstotkov ne bo mogoče obnoviti.
Mariupolj ruska vojska oblega že 16 dni. Odslej je okoli 30.000 civilistom uspelo, da so mesto zapustili.
Zahodne države so ga opozorile, da se dela norca iz sveta, podpore za resolucijo pa ni dobil niti od Kitajske, zato se je glasovanju o resoluciji odpovedal.
Število ukrajinskih beguncev na Poljskem preseglo dva milijona
Od začetka vojne je na Poljsko prispelo že več kot dva milijona beguncev iz Ukrajine, večinoma žensk in otrok, je danes sporočila poljska mejna straža. Medtem naj bi v Ukrajini danes znova vzpostavili devet humanitarnih koridorjev za civiliste, ki bežijo z območij spopadov.
V začetku ruske invazije je večina ljudi, ki so bežali pred nasiljem v Ukrajini, odhajala k sorodnikom in prijateljem, ki živijo na Poljskem. Sčasoma pa se povečuje delež tistih, ki nimajo lastnih nastavitvenih zmožnosti in bodo pri tem potrebovali pomoč poljske države, poroča britanski BBC.
V četrtek je sicer iz Ukrajine na Poljsko prispelo približno 52.500 oseb, kar je za 11 odstotkov manj kot dan pred tem. Večina beguncev se je zatekla v velika mesta, kot sta Varšava in Krakov, kjer pa lokalne oblasti opozarjajo, da so njihove zmogljivosti za sprejem in nastanitev beguncev zapolnjene.
Začasni nastanitveni centri, ki so bili vzpostavljeni v športnih dvoranah, konferenčnih centrih in podobnih poslopjih po vsej državi, so sicer praviloma namenjeni ljudem le za nekaj dni. Zato poljska vlada in predsednik države Andrzej Duda pozivata k večji mednarodni pomoči in opozarjata, da odziv na ukrajinsko krizo ne bo sprint, ampak maraton.
Uradni podatki o tem, koliko beguncev je doslej ostalo na Poljskem in koliko jih je že odpotovalo v druge države EU, v tem trenutku niso dostopni.
Prva skupina ukrajinskih beguncev že na Debelem rtiču
Vlada je na četrtkovi seji ustanovila nov nastanitveni center za ukrajinske begunce v objektih ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču, ki so preneseni na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, je danes po sestanku na Občini Ankaran povedala direktorica urada Katarina Štrukelj. Od četrtka je tam nastanjenih 46 oseb.
Od tega je skoraj polovica otrok, je še dodala Štrukljeva. Objekt na Debelem rtiču bo sicer lahko sprejel maksimalno med 80 in 90 beguncev.
Skladno s sklepom vlade bodo na Debelem rtiču nastanjene le osebe iz Ukrajine, večinoma pa gre, tako kot tudi v Logatcu, za mamice z otroki.
Beguncem so že zagotovili prehrano, ostale stvari pa bodo urejali v dogovoru z občino. Pri tem je direktorica urada izpostavila, da je ankaranska občina pokazala veliko pripravljenost za pomoč.
Begunskim otrokom bodo zagotovili tudi prevoz v šolo v Ankaran, za kar bo poskrbela občina. Danes so tudi že vzpostavili stik z zdravstvenim domom, ki bo po potrebi opravljal zdravstveno varstvo, je dodala Štrukljeva. Po njenih besedah je načrt tak, da so otroci vključeni v razrede s slovenskimi otroki. Odločitve o tem, kdaj bodo ukrajinske otroke vključili v šolo, sicer še ni.
Osebe, ki zaprosijo za začasno zaščito, pridejo najprej v sprejemni center v Logatcu, kjer potekajo registracija in zdravstveni pregledi, nato pa jih bodo premeščali v druge nastanitvene kapacitete, je pojasnila Štrukljeva.
Štrukljeva sicer ocenjuje, da se bo število beguncev iz Ukrajine še povečalo. Večina od nekaj več kot 3000 oseb je sicer trenutno pri zasebnikih, nove nastanitvene centre pa bodo odpirali glede na potrebe. Trenutno imajo v vladnem uradu v načrtu odpiranje centrov v Jelšanah, Velenju in Celju, je še navedla.
S četrtkovim sklepom vlade so bile sicer kot možne kapacitete določeni tudi druge kapacitete v lasti države, kot so dijaški in študentski domovi ter centri šolskih in obšolskih dejavnosti, s katerimi se bodo po besedah Štrukljeve tudi pogovarjali.
Ankaranska podžupanja Barbara Švagelj pa je poudarila, da so že v minulih dneh začeli z aktivnostmi za različne vrste pomoči. Konkretno bo občina poskrbela za prevoze otrok v šolo in pomoč pri zdravstveni oskrbi, "predvsem pa za tisto bolj neformalno obliko pomoči - prostovoljsko pomoč, materialno pomoč".
Občina je po njenih besedah v stiku z Rdečim križem, Slovensko filantropijo in Karitasom, k pomoči pa bodo pozvali tudi občane.
Policija je sicer do 24. februarja do vključno 16. marca 766 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito državljanov Ukrajine in 1648 vlog za začasno zaščito po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb, so pojasnili na policiji.
Medtem sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o devetih novih koridorjih za evakuacijo civilistov iz več ukrajinskih mest.
Ljudje iz obkoljenega Mariupolja bodo lahko med drugim odšli v severozahodno mesto Zaporožje, je danes zjutraj v videu sporočila namestnica predsednika vlade Ukrajine Irina Vereščuk. Dodala je še, da je v zadnjih dneh več tisoč civilistov z lastnimi vozili uspelo pobegniti iz mesta.
Baltske države in Bolgarija izgnale ruske diplomate
Latvija je danes v luči ruskih napadov na Ukrajino iz države izgnala tri ruske diplomate, prav tako tudi Estonija, iz Litve so bili izgnani štirje. Zaradi domnevnega vohunjenja je bilo deset ruskih diplomatov izgnanih tudi iz Bolgarije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Latvija je izgnala tri uslužbence ruskega veleposlaništva zaradi dejavnosti, ki so v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom, in ob upoštevanju trenutne ruske agresije v Ukrajini. Odločitev je bila usklajena z Litvo in Estonijo," je danes tvitnil latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics.
Estonija je prav tako izgnala tri diplomate, Litva pa štiri, so sporočili z zunanjih ministrstev teh dveh držav.
Ob tem je tudi bolgarsko zunanje ministrstvo danes napovedalo izgon 10 ruskih diplomatov, med drugim zaradi "vohunjenja" oziroma kršenja mednarodnih konvencij o diplomatskih vezeh.
Sofija je v začetku tega meseca iz podobnih razlogov že izgnala dva ruska diplomata. Bolgarija, ki je članica EU in Nata, ima sicer z Rusijo močne gospodarske vezi, ki pa so se v zadnjih letih postopoma skrhale zaradi več domnevnih primerov vohunjenja.
Do današnjih izgonov ruskih diplomatov iz štirih držav je prišlo ob znatnem poslabšanju odnosov med Zahodom in Moskvo zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je prinesla tudi sankcije brez primere in diplomatsko osamitev Moskve.
V Črnem morju ruski izstrelki na tri ladje pod panamsko zastavo
Ruski izstrelki naj bi bili od začetka invazije na Ukrajino v Črnem morju zadeli že tri tovorne ladje, ki so plule pod zastavo Paname, je sporočila Panamska pomorska uprava (AMP).
"Vemo, da so ruske rakete napadle tri ladje, pri čemer je ena potonila, a je vsa posadka na varnem," je povedal predstavnik AMP Noriel Arauz.
Panamske oblasti so sporočile, da preostali dve poškodovani ladji ostajata na površju, niso pa navedli datumov, kdaj so bile ladje zadete, poroča tiskovna agencija Reuters.
Na območju Črnega morja je še najmanj 10 drugih ladij, ki plujejo pod zastavo Paname, je dejal Arauz in dodal, da jim ruska mornarica prepoveduje zapustiti območje.
V Črnem morju naj bi bilo sicer trenutno od 200 do 300 ladij različnih držav, ki pa območja prav tako ne smejo zapustiti, poročajo tuji mediji.
Panama ima po podatkih AMP največji register ladij na svetu, več kot 8000 plovil.
Putin na zborovanju v Moskvi pohvalil "junaško" rusko vojsko
Ruski predsednik je v petek na stadionu Lužniki nagovoril večdeset tisoč Rusov, ki so se zbrali na dogodku ob osmi obletnici ruskega zavzetja polotoka Krim leta 2014. Putin je pohvalil "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini in ruske vojake označil za junake, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zbrani na stadionu so mahali z ruskimi zastavami in zastavami s črko Z, ki je v zadnjem času v Rusiji postala simbol podpore vojni v Ukrajini.
Putin je v svojem nagovoru dejal, da bodo uresničeni vsi načrti Kremlja glede Ukrajine: "Vemo, kaj moramo storiti, kako bomo to storili in za kakšno ceno. In vsekakor bomo uresničili vse svoje načrte."
Množica je vzklikala: "Za Rusijo! Za zmago!" Nad odrom je bil med drugim tudi napis "Za svet brez nacizma".
Medtem ko je Putin nagovarjal množico, pa je na ruski državni televiziji prišlo do prekinitve posnetka, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ruske oblasti so se odzvale, da je šlo za "tehnične težave".
Izključena Rusija Svet Evrope označila za "rusofobni" instrument Zahoda
Svet Evrope je "rusofobni" instrument, ki služi interesom Zahoda, je danes ocenila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "Zaradi rusofobne dejavnosti Zahoda ta organizacija izgublja svoj razlog za obstoj," je izjavila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je bila v sredo zaradi agresije na Ukrajino uradno izključena iz Sveta Evrope (SE), katerega članica je bila od leta 1996. Po besedah Zaharove izključitev za Rusijo "nič bistveno ne spremeni". "Odvezuje nas le od spoštovanja preostalih postopkov in obveznosti, ki so nam naložene."
"S tem, ko je Svet Evrope postavil interese bloka nad lastne statutarne cilje, se je preoblikoval v poslušen instrument Evropske unije, Nata in njihovih satelitov," je še dejala.
Rusija je bila iz SE izključena po 26 letih članstva. Rusija je sicer v torek SE obvestila o svojem izstopu iz organizacije, saj je ocenila, da institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi. Moskva meni, da države Nata in EU spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije. Izključitev Rusije iz Sveta Evrope sicer vzbuja bojazen pred poslabšanjem položaja človekovih pravic v tej državi, na kar sicer redno opozarjajo mednarodne organizacije. Med drugim, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je sodišče pri Svetu Evrope, Rusija pa je bila redno pri vrhu po številu vlog in obsodb zaradi kršitev človekovih pravic.
