V Kijevu naj bi velik stanovanjski blok davi zadeli ostanki sestreljene ruske rakete. Po navedbah ukrajinskih reševalcev je bila pri tem ubita najmanj ena oseba, še tri so ranjene. Reševalci še preiskujejo ruševine in iščejo morebitne preživele in žrtve.
Ponoči naj bi ruska raketa zadela in uničila tudi poslopje šole in socialnega centra v kraju Merefa na severovzhodu države. Podatkov o morebitnih žrtvah zaenkrat ni.
Iz Mariupolja, ki je tarča ruskega obleganja in kjer so humanitarne razmere dramatične, še naprej bežijo ljudje. Danes naj bi iz tega mesta v ruski Rostov prispeli avtobusi z okoli 300 civilisti. V tem strateško pomembnem pristaniškem mestu je bilo doslej po navedbah ukrajinske strani ubitih že najmanj 2400 civilistov.
Hudi spopadi naj bi po navedbah ruske strani potekali tudi na vzhodu Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Proruski separatisti v samooklicani republiki Lugansk so na družbenem omrežju Telegram sporočili, da je ukrajinska vojska tam obstreljevala štiri naselja in uničila nekaj hiš, obenem pa naj bi sami ponoči po navedbah iz Moskve zabeležili uspehe v boju "proti ukrajinskim nacionalistom".
Ukrajinske begunce bodo namestili tudi na Debelem rtiču
Na ankaranski občini so potrdili pogovore z vladnim uradom za oskrbo in integracijo migrantov o namestitvi beguncev iz Ukrajine na Debelem rtiču. Namestili naj bi predvsem ženske in otroke, več, tudi o skupnem številu beguncev, pa naj bi bilo znanega po petkovem sestanku.
Ukrajino zapustilo skoraj 3,7 milijona ljudi
V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo še več kot 100.000 ljudi, je danes v Ženevi sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Skupno je tako od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi.
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je še poročal o nadaljevanju ofenzive v Donecku, kjer naj bi prodrli za še štiri kilometre in prevzeli nadzor nad več vasmi. Na severu Ukrajine v mesti Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri čemer naj bi bilo uničenih več raket.
Britansko obrambno ministrstvo je sicer davi v najnovejši oceni razmer v Ukrajini ponovilo, da je ruska ofenziva "na vseh frontah v veliki meri zastala". Ruske sile naj bi tako na kopnem kot v zraku in na morju v minulih dneh dosegle "minimalen napredek" in še naprej beležijo "velike izgube".
Ukrajinski odpor po oceni britanskih obveščevalcev ostaja "močan in dobro usklajen", v ukrajinskih rokah tako ostaja "velika večina ukrajinskega ozemlja, vključno z vsemi glavnimi mesti".
Ukrajinska vojska je medtem Rusijo na Facebooku obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade - obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami -, potem ko je bila v kopenskih operacijah "neuspešna". Poleg tega zahrbtno cilja spletne komunikacije oziroma izvaja kibernetske napade, uničuje poslopja televizij in radijev ter širi lažne informacije o svoji invaziji.
Kljub temu naj bi ukrajinske sile zmagovale v bitkah tako na kopnem kot v zraku ter naj bi med drugim sestrelile deset sovražnih zračnih tarč, česar pa ni mogoče neodvisno potrditi, piše BBC.
Tiskovna agencija Reuters je medtem poročala, da so na Japonskem v bližini otokov Honšu in Hokaido opazili štiri velike ruske vojaške ladje, ki plujejo proti zahodu, verjetno proti Evropi, morda proti Ukrajini. Japonsko obrambno ministrstvo je objavilo fotografije, na katerih je na eni od ladij videti vojaške tovornjake.
Orban za prihodnji teden napoveduje nov val beguncev
Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da bo naslednji teden na Madžarsko prispelo večje število beguncev iz Ukrajine. Orban je to napovedal v objavi na Facebooku, kaj je razlog za takšno napoved, pa ni navedel.
Vojna se širi, zato obstaja nevarnost, da bo naslednji teden na Madžarsko prišlo veliko ljudi, kar bo za nas predstavljalo velik izziv, je napisal Orban, ki je v sredo obiskal vojaško oporišče v Debrecenu na vzhodu Madžarske.
Po njegovih navedbah je doslej na Madžarsko prišlo 429.000 beguncev iz Ukrajine. "Ponosni smo, da je Madžarska doslej vsem ponudila zatočišče," je dodal. Napovedal je, da bodo v naslednjih treh dneh pripravili načrt za naslednji teden, tako da bodo pripravljeni na prihod novih beguncev.
V Mariupolju raketa v polno gledališče
Ruska vojska je z raketo zadela zgradbo gledališča v Mariupolju, v katero se je pred tem zateklo prek tisoč ljudi. Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za grozljivo tragedijo in ga primerjal z genocidom.
"Edina beseda, s katero lahko opišemo, kar se je danes zgodilo, je genocid, genocid našega naroda, naših ukrajinskih ljudi. A prepričan sem, da bo prišel dan, ko bo naše čudovito mesto Mariupolj znova vstalo iz ruševin," je Bojčenko dejal v video sporočilu. Namestnik župana Sergej Orlov je za BBC dejal, da število žrtev še ni znano.
Mestni predstavniki so tudi objavili fotografije, ki prikazujejo belo pročelje trinadstropnega poslopja gledališča pred napadom in ruševine, iz katerih se dviga dim. Nekaj dni pred napadom je bil s satelitskih posnetkov, ki jih je delilo zasebno podjetje Maxar, razviden napis 'deti' oz. otroci v ruščini na tleh na obeh straneh stavbe.
Mariupolj je za Moskvo ključna strateška tarča, saj bi lahko povezal njene sile na Krimu in regijo Donbas na vzhodu, s čimer bi Ukrajince odrezali od Azovskega morja.
So pa lokalne oblasti že pred tem poročale, da je bilo v mestu od začetka vojne ubitih najmanj 2400 ljudi. To število pa bi lahko bilo še precej višje, so dejali predstavniki lokalnih oblasti. V mestu, ki nima vode, elektrike in plina, je namreč ujetih okoli 300.000 ljudi. Ruska vojska, ki mesto oblega, namreč ne dovoli, da bi tja pripeljali človekoljubno pomoč.
Kremelj zavrača poziv h končanju agresije
V Kremlju so danes zavrnili sredin poziv Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Obenem so za danes napovedali nova pogajanja s predstavniki Kijeva za ustavitev nasilja v Ukrajini.
ICJ odloča glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Predsedujoča sodišču Joan Donoghue je Rusijo v sredo pozvala, da mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Sodniki v Haagu so poleg tega izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.
Postopek na ICJ s sedežem v Haagu se je sicer začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala. Ukrajinska stran je sodišče pozvala, naj stori vse, da se bo nasilje v Ukrajini ustavilo, ter naj sprejme začasne ukrepe za končanje ruske invazije, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča, saj lahko postopek traja več let.
Na odločitev sodišča se je danes med drugim odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jo je pozdravila. Ruski predsednik Vladimir "Putin mora upoštevati to jasno odločitev mednarodne skupnosti. Ta neupravičena vojna se mora ustaviti," je zapisala na Twitterju.
Nasprotnega mnenja so v Kremlju, kjer je tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov danes poziv iz Haaga zavrnil in dejal, da te odločitve ne morejo upoštevati. Kot je poudaril, bi se morali obe strani, Rusija in Ukrajina, dogovoriti o tem, kako to odločitev uresničiti, "tega soglasja pa v tem primeru ni mogoče doseči".
Ruska delegacija je sicer po njegovih besedah pripravljena na pogajanjih s Kijevom delati dan in noč, medtem ko na ukrajinski strani takšne vneme na žalost ne vidijo. Je pa za danes napovedal nadaljevanje mirovnih pogovorov. Pogovori so predvideni in morda tudi že potekajo, saj naj bi šli skozi različne kanale, je sporočil.
V Kijevu pa je v naselju Darnicki danes zjutraj okoli 5. ure raketa priletela v stanovanjsko zgradbo. Pri tem je umrla najmanj ena oseba, več deset ljudi pa so morali iz zgradbe evakuirati. Reševalci pod ruševinami v zgradbi iščejo morebitne preživele in žrtve.
Erdogan vabi Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ponovno ponudil gostovanje pogovorov med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Srečanje bi po oceni Erdogana lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je danes po pogovorih z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal, da bi se Zelenski in Putin še lahko sestala, v kolikor bodo pogoji za rešitev spora dosegljivi, poroča britanski BBC.
Tako Cavusoglu kot Kuleba sta dejala, da bosta svoja prizadevanja usmerila v pripravo srečanja med Putinom in Zelenskim. "Obstaja možnost, da se bosta voditelja sestala, a le če bodo pogovori služili kot podlaga za dogovor o perečih vprašanjih," je poudaril Cavusoglu.
Ukrajinski zunanji minister pa je Turčijo zaprosil, naj bo skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo porok za vsak prihodnji dogovor z Rusijo. Temu pa po mnenju Cavusogluja Rusija ne nasprotuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Černigivu v zadnjem dnevu 53 mrtvih
V napadih na mesto Černigiv na severu Ukrajine je bilo v zadnjem dnevu ubitih 53 ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Mesto, ki leži blizu meje z Rusijo in Belorusijo, je že od začetka vojne nenehno tarča ruskih napadov. "Samo v zadnjih 24 urah je v mestne mrtvašnice prispelo 53 trupel naših državljanov, ki jih je umoril ruski agresor," je na družbenem omrežju Telegram zapisal visok predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus.
Ruske sile naj bi po poročanju britanskega BBC v sredo v Černigivu ubile trinajst ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Lokalni mediji so objavili tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Lokalne oblasti ob tem trdijo, da so humanitarne razmere katastrofalne, in da je zaradi povzročene škode v mestu prišlo do velikih težav pri oskrbi z električno energijo, vodo in plinom.
Za danes so načrtovana nadaljnja pogajanja o morebitnem evakuacijskem koridorju, ki bi civilistom omogočil, da zapustijo Černigiv, v katerem po Čausovih besedah trenutno ni ruskih sil. "Nočem poslati otrok iz mesta v gotovo smrt. Koridor bo vzpostavljen le, če bomo dosegli dogovor," je še dodal Čaus.
Scholz: Nato se ne bo vmešal
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku v Berlinu poudaril, da še naprej podpirajo ukrajinske sile, ki ohranjajo pravico do samoobrambe, kar je zapisano tudi v temeljni listini Združenih narodov. Podobno je nadaljnjo podporo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, a poudaril, da se Nato ne bo vmešal.
"Vojna predsednika Putina proti Ukrajini je zdrobila mir in šokirala svet," je povedal Stoltenberg na novinarski konferenci pred začetkom srečanja.
Čeprav ima Nato po prepričanju prvega moža Nata odgovornost preprečiti nadaljnjo zaostritev vojne, pa je posvaril članice, da bi bilo vmešavanje še bolj nevarno in bi prineslo le trpljenje, smrt in uničenje. Ob tem je spomnil, da mir in varnost nista samoumevna, poroča nemški portal Tagesschau.
Je pa Stoltenberg danes pohvalil Nemčijo za njeno vojaško in humanitarno podporo Ukrajini, poroča britanski BBC.
"Včeraj so obrambni ministri začeli razmišljati, kaj moramo narediti, da okrepimo svojo obrambo in odvračanje na daljši rok. To bo pomenilo povečano vlaganje v obrambo," je dodal.
Scholz je ob tem dejal, da bo Nemčija okrepila obrambna sredstva in s tem zagotovila, da bo Nato sposoben izpolnjevati svoje dolžnosti in mandat.
Biden: Putin je vojni zločinec
"Menim, da je vojni zločinec," je o ruskemu predsedseniku Vladimirju Putinu dejal ameriški predsednik Joe Biden. Na te besede se je odzval predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, ki je dejal, da gre za "nesprejemljivo in neodpustljivo retoriko".
Tudi britanska zunanja ministrica Liz Truss je dejala, da obstaja veliko dokazov, ki potrjujejo, da so bili v Ukrajini storjeni vojni zločini in da "za njimi stoji Putin".
Na družbenem omrežju Telegram pa se je oglasil še ruski general Dimitrij Rogozin, ki je zapisal: "Morda bi bilo treba Bidna spomniti, kdo je pravi vojni zločinec." Ob tem pa je pripel še videoposnetek, v katerem Biden pove, da je leta 1999 predlagal bombardiranje Beograda, mostov na Donavi in skladišč goriva v Srbiji, ko je bila ta v konfliktu s Kosovom.
Reznikov: Putina prepoznajte za vojnega zločinca
Tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je poslance Evropskega parlamenta pozval, naj Putina prepoznajo za "vojnega zločinca". Pozval je tudi k povečanju pomoči Ukrajini v orožju. V zvezi z incidentom z dronom na Hrvaškem pa je zatrdil, da Ukrajina ni bila tista, ki ga je lansirala.
Reznikov je v pogovoru z evropskimi poslanci opozoril na grozodejstva Rusije v Ukrajini in zločine nad civilisti. "To ni samo vojna. To je državni teror. Redna vojska agresorja zavestno uničuje civilno prebivalstvo," je dejal članom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve ter pododbora za varnost in obrambo, ki jih je nagovoril prek video povezave.
Reznikov je poslance Evropskega parlamenta pozval, "naj prepoznajo, da je Putin vojni zločinec, kot so to storile ZDA". Tako je namreč Putina v sredo označil ameriški predsednik Joe Biden.
Ukrajinski minister je tudi opozoril na grozljiv napad na južno pristaniško mesto Mariupolj in bombardiranje gledališča, kjer naj bi se skrivalo več kot tisoč žensk in otrok. V treh tednih ruske invazije na Ukrajino je bilo po njegovih besedah v državi uničenih več kot 400 šol, 110 bolnišnic in tisoč stanovanjskih poslopij po državi.
Pri tem je EU pozval k povečanju pomoči v orožju, med drugim protitankovskega in protiletalskega orožja ter drugih sredstev za boj proti agresorju. Pozval je tudi k dodatni finančni pomoči za Ukrajino "zelo hitro".
Zavzel se je še za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, saj brez tega "izgubljamo vse več življenj" in tudi vse več denarja, ki bo potreben kasneje za obnovo Ukrajine.
Reznikov se je odzval tudi na incident v povezavi z brezpilotnim letalnikom, ki je minuli teden strmoglavil v Zagrebu. Pojasnil je, da Ukrajina skupaj s hrvaško stranjo preiskuje incident.
Župan Melitopolja izpuščen v zameno za mlade ruske vojake
Po slabem tednu dni so ruske sile v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopolj Ivana Fedorova. Šlo naj bi za izmenjavo, v okviru katere je ukrajinska stran v zameno izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov.
Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnila tiskovna predstavnica urada ukrajinskega predsednika Darja Zarivnaja, so Rusi župana Fedorova izpustili v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let, torej "dejansko otroke".
Rusi so sicer Fedorova zajeli, potem ko so zasedli mesto Melitopolj na jugu Ukrajine z okoli 150.000 prebivalci. V Kijevu so takrat objavili videoposnetek, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako ga odpeljejo.
Kasneje so Rusi v Melitopolju na oblast postavili lokalno prorusko poslanko Galino Danilčenko, v mestu pa so potekali množični protesti za izpustitev Fedorova.
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so pred tem 33-letnega župana obtožili, da financira ukrajinske nacionalistične organizacije, ki izvajajo "teroristične zločine nad miroljubnimi prebivalci Donbasa".
Zelenski je v sredo v pogovoru z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom, dejal, da so doslej zajeli okoli tisoč ruskih vojakov.
Zelenski v nagovoru bundestagu: Vojna v Ukrajini je nov zid v Evropi
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes z video nagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.
Kot je sporočil nemškim poslancem, Rusija s svojim napadom na Ukrajino gradi nov "zid" v Evropi 21. stoletja. Sedanje dogajanje je tako primerjal z obdobjem hladne vojne, ko je Evropo delila železna zavesa, nemško prestolnico pa berlinski zid.
"Borimo se za življenja in prepričani smo v to, kar smo mi občutili že prej, svet pa tega ni jasno videl. Ločeni smo z zidom, zidom v Evropi, ki deli svobodo od nesvobode, in ta zid postaja vse večji z vsako bombo in z vsako odločitvijo, ki ni sprejeta," je dejal Zelenski.
Oblasti v Berlinu je pozval, naj podprejo prošnjo Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, in jih prosil za več pomoči. Ukrajinci želijo svobodno živeti in se ne podrediti drugi državi, zdaj pa so že tri tedne cilj ruskih napadov. "V Evropi smo znova priča poskusom uničiti celoten narod," je opozoril.
Rusijo je obtožil, da v Ukrajini uničuje vse, kar so Ukrajinci zgradili, od bolnišnic do šol in cerkva, ter da je ubila že na tisoče ljudi, med drugim najmanj 108 otrok.
Zahvalil se je Nemcem, ki pomagajo Ukrajincem, in nemškim novinarjem, ki iskreno poročajo o hudodelstvih Rusije, a obenem kritiziral nemško vlado in gospodarstvo.
Posebej je izpostavil nemško zavlačevanje s prekinitvijo spornega projekta plinovoda Severni tok 2, ki bi ruski plin pripeljal naravnost v Nemčijo in pri tem zaobšel Ukrajino. Pozive Ukrajine, naj odstopijo od projekta, je Berlin v času pred začetkom ruske invazije po besedah Zelenskega zavračal, češ da gre "samo za gospodarstvo". Kot je dodal, je boleče gledati, kako nemški koncerni ščitijo svoje vezi z Rusijo, te pa se uporabljajo tudi za financiranje vojne.
"Spraševali smo, kaj naj naredi Ukrajina, da bi vstopila v Nato, a smo dobili odgovor, da ta odločitev še ni na dnevnem redu. Zdaj sprašujemo, ali lahko Ukrajina vstopi v EU. Za nekatere je to politika, a če se nam tega ne omogoči, bo tudi to kamenje za ta novi zid. Ko smo prosili za preventivne sankcije, ki bi agresorju pokazale, da ste močni, smo videli, kako z njimi zaradi gospodarstva odlašate. Zdaj so gospodarski odnosi vaše države in države, ki je izzvala to vojno, most preko zidu, ki nas ločuje."
"Mi se borimo za svobodo, branimo vrednote brez vaše podpore. Zakaj nam je zdaj bližje država, ki je na drugi strani oceana? Zato ker imamo zid, ki ga ne vidimo, a je vse večji," je še ocenil ter opozoril, da "je težko brez pomoči sveta braniti Ukrajino in Evropo".
Napad na Mariupolj kot obleganje Leningrada
Že pred tem pa je Zelenski v nočnem nagovoru Rusijo označil za teroristično državo, pri tem pa je obleganje Mariupolja primerjal z napadom nacistične Nemčije na Leningrad.
"Vojna še ni končana. Ruski vojni zločini se še nadaljujejo. Rusko gospodarstvo še vedno lahko podpira vojaški stroj. Zato so potrebne nove sankcije proti Rusiji. Sveta mora končno spoznati, da je Rusija teroristična država," je v nagovoru dejal Zelenski.
Spregovoril je tudi v ruskem jeziku. "Ruski državljani! Kako se vaše obleganje Mariupolja razlikuje od obleganja Leningrada med drugo svetovno vojno," je vprašal in zatrdil, da bo vsak ruski vojak, ki bo odložil orožje, "dobil priložnost, da preživi".
Zelenski je spregovoril tudi o tem, da je vojna terjala veliko žrtev na ruski strani. Po njegovih besedah so te številke celo višje, kot so bile v vojnah v Siriji, Čečeniji in Afganistanu. Kot ob tem dodaja BBC, ni jasno, od kod Zelenskemu ti podatki. Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je bilo v Ukrajini v treh tednih invazije ubitih več kot 7000 ruskih vojakov, medtem ko naj bi v Afganistanu v letih 1979-1989 padlo okoli 15.000 sovjetskih vojakov, v vojni v Čečeniji najmanj 13.000 ruskih, v Siriji pa več sto.
Danes se bo zaradi vojne v Ukrajini na izrednem zasedanju, ki so ga zahtevale ZDA, Francija, Velika Britanija, Irska, Norveška in Albanija sestal Varnostni svet Združenih narodov. Hkrati pa naj bi Generalno skupščino ZN v prihodnjih dneh nagovoril Zelenski.
Zaradi vojne v Ukrajini prekinjena rusko-evropska misija na Mars
Rusko-evropska misija za pristanek roverja na Marsu (ExoMars) je bila prekinjena zaradi ruske invazije na Ukrajino, je danes sporočila Evropska vesoljska agencija (ESA). Moskva odločitev agencije o prekinitvi misije obžaluje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil vodja ruske vesoljske agencije Roskozmos Dmitrij Rogozin.
"Globoko obžalujemo vse žrtve in tragične posledice agresije v Ukrajini," so sporočili iz ESA, ki je potrdila prekinitev misije ExoMars. Misija je sicer bila načrtovana za september, ko naj bi z rusko nosilno raketo in pristajalnim modulom na Mars poslali rover, katerega naloga bi bila iskanje znakov življenja.
Svet ESA je danes v izjavi sporočil, da bo njen generalni direktor izvedel študijo, da bi bolje opredelil razpoložljive možnosti za nadaljnjo izvedbo misije. Izstrelitev misije je sicer prvotno bila načrtovana za leto 2020, vendar je bila zaradi pandemije prestavljena.
Da bi rover Rosalind Franklin, poimenovan po angleški kemičarki in pionirki na področju DNK, brez ruske pomoči spravili v vesolje, bi bilo verjetno treba izvesti velike spremembe, je sporočila agencija.
Moskva je že izrazila obžalovanje glede odločitve ESA o prekinitvi misije. "To je zelo grenka odločitev za vse navdušence nad vesoljem," je na Telegramu dejal Rogozin in odločitev označil za sramoto. Dodal je tudi, da bo Moskva sama skušala izvesti misijo.
Roskozmos se je na sankcije EU zaradi invazije odzval tako, da je odpovedal vse načrtovane izstrelitve raket v vesolje, ki jih z evropskimi partnerji izvaja v Francoski Gvajani in umaknil več kot 100 svojih delavcev. Prav tako so bile prekinjene vse preostale misije ESA, ki uporabljajo rusko raketo sojuz.
Vodja Roskozmosa Rogozin je sicer že opozoril, da bi zahodne sankcije proti Rusiji lahko povzročile propad Mednarodne vesoljske postaje. Pojavili pa so se tudi strahovi, da bi zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Rusijo na postaji lahko obtičal ameriški astronavt Mark Vande Hei.
Svet Evrope začasno prekinil odnose z Belorusijo
Odbor ministrov Sveta Evrope je danes sprejel odločitev o začasni prekinitvi vseh odnosov z Belorusijo zaradi njene aktivne vpletenosti v rusko invazijo na Ukrajino. Belorusija tako ne sme več sodelovati na srečanjih in aktivnosti organizacije, so sporočili iz Sveta Evrope.
Odbor je med drugim še odločil, da prekinejo vso tehnično sodelovanje z Belorusijo.
Kljub temu pa nameravajo še naprej ohranjati in celo krepiti odnose z belorusko civilno družbo in opozicijo v izgnanstvu, so dodali.
Odbor ministrov Sveta Evrope je sicer v sredo na izredni seji po 26 letih članstva iz Sveta Evrope izključil Rusijo. Pred tem je to zahtevala parlamentarna skupščina SE. Je pa tudi Rusija, ki se je SE pridružila 28. februarja 1996, že obvestila generalnega sekretarja o svojem izstopu iz organizacije, saj je ocenila, da institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi.