"Od začetka septembra so naši vojaki osvobodili že 6000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja na vzhodu in jugu," je v svojem dnevnem nagovoru dejal Zelenski in dodal, da ukrajinska vojska nadaljuje z napredovanjem.
V nedeljo so iz Kijeva sporočili, da je od začetka protiofenzive ukrajinska vojska ponovno zavzela 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja, medtem ko je v ponedeljek ukrajinski predsednik izjavil, da jim je v zadnjih 24 urah uspelo osvoboditi več kot 20 krajev v regijah Harkov in Doneck.
Med osvobojenimi kraji je med drugim strateško pomembno mesto Izjum, domnevno eno največjih logističnih središč ruske vojske. Ukrajinska vojska je po navedbah ukrajinskih oblasti znatne uspehe dosegla tudi v južni regiji Herson, kjer je zasedla okoli 500 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo prej pod ruskim nadzorom.
Ruska stran je priznala umik oziroma "prerazporeditev sil" v vzhodnem delu regije Harkov zaradi napredovanja ukrajinske vojske. Iz Kremlja je nato v ponedeljek prišlo svarilo, da bodo ruske sile nadaljevale z operacijami v Ukrajini, dokler ne bodo doseženi prvotno zastavljeni cilji.
Od Putina zahtevajo odstop
Mestni zastopniki 18 okrožij v Moskvi in Sankt Peterburgu so podpisali izjavo za javnost, v kateri od Vladimirja Putina zahtevajo odstop. "Mi, ruski občinski zastopniki verjamemo, da dejanja predsednika Vladimirja Putina škodijo prihodnosti Rusije in njenih državljanov. Zahtevamo odstop Vladimirja Putina s položaja predsednika Ruske Federacije," so zapisali v izjavi.
Blinken: Priča smo pomembnemu napredku
Ameriški državni sekretar Anthony Blinken pa je v ponedeljek ocenil, da je ukrajinska vojska dosegla pomemben napredek, vendar pa da je prezgodaj napovedovati končni izid vojne.
Scholz pozval Putina k popolnemu umiku ruskih sil iz Ukrajine
Nemški kancler Olaf Scholz se je danes prvič po več tednih po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter ga v luči ukrajinske protiofenzive pozval k "popolnemu umiku" ruskih sil iz Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
V 90-minutnem telefonskem pogovoru je nemški voditelj "ruskega predsednika pozval, naj čim prej najde diplomatsko rešitev, ki bo temeljila na prekinitvi ognja, popolnem umiku ruske vojske ter spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz kanclerjevega urada.
Zaradi težav, s katerimi se ruska vojska srečuje na terenu, je nemški kancler tudi "poudaril, da morebitni novi ruski aneksijski ukrepi ne bodo ostali brez odziva in da jih v nobenem primeru ne bomo priznali".
Kancler je Putina tudi pozval, naj z ujetimi borci ravna v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in zagotovi neoviran dostop Mednarodnemu odboru Rdečega križa. Na ruskega predsednika je naslovil tudi poziv, naj "v celoti" izvaja sporazum o izvozu ukrajinskega žita, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voditelja sta se pogovarjala tudi o razmerah v jedrski elektrarni Zaporožje in se dogovorila, da bosta "ostala v stiku". Kancler je pri tem poudaril, da je treba zagotoviti varnost jedrske elektrarne.
"Očitno smo priča pomembnemu napredku Ukrajincev, zlasti na severovzhodu, kar je rezultat podpore, ki smo jo zagotovili, predvsem pa je rezultat izjemnega poguma in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil in ukrajinskega ljudstva," je dejal Blinken, ki je minuli teden nenapovedano obiskal Kijev.
Ruska vojska silovito udarila nazaj
A ruska vojska je danes z letali, raketami in topništvom izvedla "silovite napade" vzdolž fronte črte, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Na napredovanje ukrajinske vojske v harkovški regiji so se medtem v Kremlju odzvali z obtožbami o domnevnih zločinih ukrajinskih oblasti nad tamkajšnjimi civilisti.
Do največjih premikov frontne črte prihaja ravno na severovzhodu države, kjer so bile ruske sile v harkovški regiji prisiljene v umik, ki ga je tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi, Igor Konašenkov, sicer označil za prerazporeditev.
Po njegovih besedah se je ruska vojska danes odzvala s silovitimi napadi na več bojiščih, pri čemer je izpostavil napade na ukrajinske položaje v okolici Slovjanska in Konstantinovke v regiji Doneck.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je danes ob napredovanju ukrajinskih sil izrazil zaskrbljenost nad "nezaslišanim" ravnanjem s civilisti. Kot je dejal Peskov, na ozemljih v harkovški regiji, ki jih je osvojila ukrajinska vojska, med drugim prihaja do mučenj civilistov.
Na vprašanja novinarjev o tem, ali Rusija načrtuje splošno ali delno mobilizacijo, je odgovoril, da takšen ukrep trenutno ni na dnevnem redu.
