Regionalno tožilstvo v Harkivu je začelo preiskavo spričo trditev, da so ruske sile v Vovčansku na severu te ukrajinske regije na območju neke tovarne postavile "koncentracijsko taborišče" ter tam civiliste mučile psihično in fizično.
V Kijevu, od koder naj bi se bila ruska vojska sicer umaknila, medtem do petka spet policijska ura med 22. in 5. uro, da zaradi "provokacij ruske strani" zaščitijo civilno prebivalstvo, je sporočil načelnik regionalne vojaške uprave Oleksandr Pavliuk.
Nadaljuje se ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine. V ruske roke naj bi po navedbah britanskih obveščevalcev padlo mesto Kremina z 18.000 prebivalci, ki leži v pokrajini Lugansk.
Po britanskih navedbah, ki jih povzema BBC, naj bi srditi boji potekali tudi južno od mesta Izjum, saj ruske sile skušajo s severa in vzhoda napredovati proti mestoma Slovjansk in Kramatorsk. Dodajajo, da se ukrajinske sile pripravljajo tudi na obrambo Zaporožja pred morebitnim ruskim napadom z juga. Od tam danes lokalne oblasti poročajo o ruskih raketnih napadih.
Urednik radia Eho Moskve: Zdaj smo nekje pri letu 1983
Dolgoletni urednik do Kremlja kritičnega radia Eho Moskve, ki je prejšnji mesec prenehal delovati, Aleksej Venediktov je dogajanje v Rusiji označil za vrnitev v preteklost. "Država se je v vseh pogledih vrnila nazaj, zame se je vrnila 40 let nazaj," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Venediktov.
"Zdaj smo nekje pri letu 1983 ... v Afganistanu poteka vojna, disidenti so v zaporu ali izgnani iz države, Andropov pa je v Kremlju," je dejal Venediktov in s tem mislil na sovjetskega voditelja Jurija Andropova, ki je tako kot Putin služboval v obveščevalni službi KGB.
Radio Eho Moskve je prenehal oddajati po začetku vojne v Ukrajini 1. marca. Formalno ga je ukinil upravni odbor, v katerem je imel večino glasov državni energetski velikan Gazprom. Frekvence postaje v Moskvi in več drugih mestih je prevzel državni radio Sputnik.
Radio se je prvič oglasil avgusta 1990, v zadnjih mesecih Sovjetske zveze, in postal simbol ruske medijske svobode. Venediktov se je radiu kot novinar pridružil ob ustanovitvi in leta 1998 postal glavni urednik.
Rusija je na začetku marca sprejela zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Oblasti pa so že pred tem omejile poročanje neodvisnih medijev.
Nemčija bo v Ukrajino poslala geparde
Nemčija bo neposredno v Ukrajino poslala oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podjetje Krauss-Maffei Wegmann naj bi dobilo dovoljenje za napotitev oklepnikov v Ukrajino. Sestavili jih bodo iz delov in tankov, ki so v lasti nemške vojske, pri čemer so možne tudi modifikacije.
Po poročanju dpa ima podjetje na voljo več deset tankov, podrobnosti pa naj bi sporočili kasneje danes, ker Nemčija v ameriškem oporišču Ramstein gosti pogovore o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki se brani pred rusko ofenzivo.
Na srečanju so obrambni ministri in visoki generali več kot 20 držav, na njem naj bi po navedbah ZDA preučili, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne.
Delegacija IAEA v Černobilu 36 let po jedrski katastrofi
Delegacija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na čelu z generalnim direktorjem Rafaelom Grossijem bo danes obiskala Černobil, ob 36. obletnici najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. Širše območje te zaprte jedrske elektrarne je bilo še nedavno tudi kraj spopadov med vojno v Ukrajini.
Območje zaprte jedrske elektrarne pri Černobilu so ruske sile zasedle že prvi dan vojne, 24. februarja. Tam je ruska vojska vztrajala do konca marca, ko je prišlo do umika ruskih oboroženih sil, odtlej pa je območje spet pod nadzorom Ukrajine.
Ekipa IAEA naj bi se na kraju samem prepričala o posledicah spopadov in ponudila tehnično podporo. Kljub povišanim stopnjam radiacije na širšem območju elektrarne in občasnim težavam pri dobavi elektrike ukrajinske oblasti ne poročajo o dolgotrajnejših posledicah 35-dnevne okupacije.
Černobilska elektrarna okoli 110 kilometrov severno od Kijeva je 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj postala prizorišče najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, potem ko sta med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.
Do konca leta 1986 so bile takratne sovjetske oblasti primorane preseliti 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še dodatnih 230.000 ljudi.
Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, skoraj štiri desetletja kasneje ostaja neznanka. Z izjemo 30 neposrednih žrtev nesreče, skupno število preostalih smrti ostaja predmet ugibanj, ocene pa se gibljejo od nekaj tisoč do približno 100.000 ljudi.
Med žrtvami je bilo tudi neznano število preminulih "likvidatorjev", torej slabo zaščitenih policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila, da so čistili kontamirano območje in gradili betonski sarkofag nad uničenim reaktorjem.
Kljub tragičnim posledicam je černobilska katastrofa na dolgi rok prinesla tudi določene pozitivne učinke, saj je spodbudila mednarodna prizadevanja za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti, ki so presegla tudi hladnovojne delitve.
Kuleba: Rusija izgublja zadnje upe, da bi preplašila svet
Ruske izjave o možnosti izbruha tretje svetovne vojne kažejo, da se Rusija zaveda, da v Ukrajini izgublja, je tvitnil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba v odziv na izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je v ponedeljek ocenil, da bi lahko nadaljevanje vojne v Ukrajini vodilo tudi do uporabe jedrskega orožja.
V ruskih napadih na jugu in vzhodu Ukrajine več smrtnih žrtev
V ruskih zračnih napadih je bilo danes na jugu in vzhodu Ukrajine ubitih najmanj devet civilistov, več oseb pa je bilo ranjenih. Napadi prihajajo v luči okrepljene ruske strategije napadov na ukrajinsko infrastrukturo, ki je bila samo v zadnjih 24 urah deležna skoraj 1300 zračnih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V bombnem napadu v Harkovu na vzhodu Ukrajine so umrle tri osebe, sedem pa je bilo ranjenih, je na družbenem omrežju Telegram zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov in hkrati pozval prebivalce, naj bodo zelo previdni in ostanejo v zakloniščih, če je le možno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tri trupla so potegnili iz ruševin stavbe v mestu Popasna. Žrtve naj bi se pred ruskimi raketami zatekle v klet, a je bila stavba v napadu porušena, je dejal guverner Luganska Sergej Hajdaj.
Hkrati sta bili še dve osebi ubiti v ukrajinski regiji Doneck, šest je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Dodal je, da so ruske sile v mestu Avdijivka zadele bolnišnico, šolo in stanovanjske zgradbe. Tudi v Zaporožju je bila ubita ena oseba, ko so ruski izstrelki zadeli podjetje v južnem delu mestu.
Ob tem je ruska vojska danes sporočila, da je onesposobila dva sistema zračne obrambe S-300 in uničila izstrelišče za rakete kratkega dosega Točka-U v bližini mesta Barvinkov na vzhodu države.
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da sta bila uničena tudi dva ukrajinska protiletalska sistema, in dodal, da so ruske sile v zadnjih 24 urah obstreljevale skoraj 1300 ciljev v Ukrajini.
Obilice napadov je bila deležna tudi jeklarna Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so jo ruske sile po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform v zadnjih 24 urah napadle kar 35-krat, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Napadi prihajajo po ponedeljkovi napovedi prekinitve ognja s strani Rusije za evakuacijo civilistov iz jeklarne. Ukrajinske oblasti sicer trdijo, da je v jeklarni ujetih približno 500 borcev azovskega bataljona in 1000 civilistov, v mestu pa naj bi bilo ujetih še več kot 100.000 prebivalcev.
"Rusija izgublja zadnje upe, da bi preplašila svet in preprečila podporo Ukrajini. Zato grozi z nevarnostjo tretje svetovne vojne, kar pomeni samo, da se zaveda, da v Ukrajini izgublja," je na twitterju zapisal Kuleba. Svet je pozval, naj še dodatno okrepi podporo Ukrajini za "zavarovanje varnosti Evrope in sveta".
Lavrov je v ponedeljkovem intervjuju na ruski državni televiziji opozoril, naj svet ne podcenjuje nevarnosti jedrskega spopada. Obtožil je zvezo Nato pod vodstvom ZDA, da z dobavo orožja Kijevu "priliva olje na ogenj". Zagotovil je, da si Rusija za vsako ceno prizadeva preprečiti jedrsko vojno, vendar pa bo orožje, ki ga dobavljajo zahodne države, obravnavala kot legitimno vojaško tarčo.
Kritiziral je tudi pristop Kijeva k pogovorom in dodal, da ima dobra volja svoje meje, vendar mora biti vzajemna. Z ukrajinsko oblastjo se po njegovih besedah še pogajajo, a je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da k pogajanjem ni pristopil iskreno.
Lavrov in Kuleba sta se oglasila tik pred začetkom obiska generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa v Moskvi. Guterres bo v četrtek obiskal tudi Ukrajino in se na delovnem sestanku sestal s Kulebo in Zelenskim.
Eksploziji v Pridnestrju okrepili strahove pred ruskim posredovanjem
V jutranjih urah sta na območju Pridnestrja odjeknili eksploziji in uničili radijska oddajnika, je sporočilo notranje ministrstvo te separatistične moldavske regije. To že krepi strahove pred ruskim posredovanjem. Moldavska predsednica Maia Sandu je sklicala sejo sveta za nacionalno varnost.
Notranje ministrstvo samooklicane Pridnestrske republike je navedlo, da sta dve eksploziji ob 6.40 in 7.05 po lokalnem času onemogočili oddajanje dveh "močnih" anten, ki sta oddajali ruski radio, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ministrstvo je objavilo fotografije uničenih anten na tleh in dodalo, da v incidentu ni bilo žrtev.
Pridnestrje je od začetka vojne v Ukrajini znova v središču pozornosti svetovne javnosti, saj gre za še eno samooklicano republiko na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki uživa podporo Rusije. Rusija ima na območju Pridnestrske republike tudi vojaško bazo, zaradi česar so iz ukrajinskega generalštaba v preteklih tednih že javno ugibali o možnostih, da bodo ruske sile "izvedle provokacije" znotraj te separatistične regije in upravičile posredovanje tudi v tej regiji ter povezali sile, ki delujejo na jugu Ukrajine.
ZDA v Ramsteinu Ukrajini zagotovile mednarodno pomoč tudi po vojni
"Tu smo, da pomagamo Ukrajini zmagati v boju proti nepravični invaziji Rusije ter vzpostaviti obrambo za izzive prihodnosti," je na srečanju v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji, ki ga gostijo ZDA in je posvečeno dolgoročnim varnostnim potrebam Ukrajine, zatrdil gostitelj, ameriški obrambni minister Austin Lloyd.
"Imperialna agresija" Rusije po njegovih besedah ne zadeva le Ukrajine in Evrope, temveč predstavlja izziv vsakemu svobodnemu človeku na svetu. Upor Ukrajine je po drugi strani navdih za svobodni svet, je v nagovoru udeležencem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še ocenil Austin.
ZDA, ki so že zdaj največji dobavitelj mednarodne vojaške pomoči Ukrajini, bodo po besedah Austina še naprej premikale gore, da bi lahko zadostile potrebam Kijeva. "Verjamemo, da lahko zmagajo, če bodo le imeli pravo opremo in pravo podporo," je poudaril Austin, ki je v nedeljo skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom obiskal Kijev.
Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je medtem potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino.
Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja. "Ukrajina naroči in Nemčija plača," je dejala.
Poleg tega je napovedala urjenje ukrajinskih vojakov na ozemlju Nemčije. Kot je dejala, si skupaj z ameriškimi prijatelji prizadevajo za urjenje ukrajinskih vojakov za ravnanje s topniškimi sistemi na nemških tleh.
ZDA so na srečanje v Ramsteinu povabile predstavnike 40 držav, od tega naj bi jih večina na pogovore poslala obrambne ministre in najvišje generale. Med njimi so tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Resnikov ter iz Slovenije obrambni minister Matej Tonin in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.
Srečanje so v Pentagonu označili kot posvet, ki bo preučil, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije in zagotavljanja moči in zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je pred dnevi napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.
Do eksplozij na radijskih oddajnikih je prišlo le dan po napadu na varnostno ministrstvo v Tiraspolu, ki je po vsem sodeč bilo tarča napada z minometom.
Govorec Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Pridnestrju, a dodal, da ni načrtov za stik med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in moldavsko predsednico Maio Sandu.
Pridnestrska republika je neodvisnost razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo.
