Hrvaška pripravljena na vstop v schengen, a odločilne volje za to v Evropski uniji še ni

Hrvaška je v doslej najbolj rigoroznem postopku brez dvoma izpolnila vse pogoje za članstvo v schengenu," so nam iz hrvaškega ministrstva za notranje zadeve (MUP) odgovorili na naše vprašanje o prepričanju hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da bo Hrvaška prihodnje leto že vključena v ta evropski skupni mejni režim. Da naj bi bil ta optimizem upravičen, kaže tudi izjava predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen letošnje poletje v Zagrebu, ko je potrdila, da je Hrvaška za vstop že izpolnila pogoje.

​Temni madež izživljanja na meji

Da pa bi se hrvaški vstop v schengensko območje zgodil že do konca letošnjega leta, torej med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije (EU), je kljub nekaterim tudi takšnim napovedim malo verjetno. Hrvaška namreč v čakalnici ni sama. Zaradi blokade Nemčije in Francije sta veliko dlje časa na hladnem že Romunija in Bolgarija. Najmočnejši državi EU - in nista edini - se bojita, da bi vstop teh držav v območje schengena unijo po kopnem povezal s Turčijo, od koder pljuskajo migrantski valovi v Evropo. Grčija, ki tudi meji na Turčijo, namreč je v schengenskem območju, vendar je ozemeljsko od drugih članic izolirana. Če bi Hrvaška prihodnje leto res vstopila v schengenski mejni režim, bi to na slovenski južni meji prineslo veliko olajšanje in reduciranje kilometrskih pločevinastih kolon na njej, sploh v turistični poletni sezoni.

Novo vprašanje pa je, koliko bo na formalno in dejansko sprejemanje Hrvaške vplival škandal iz sredine tega meseca. Nevladniki so posneli izživljanje hrvaških policistov nad nezakonitimi migranti na meji z Bosno in Hercegovino. Zagreb je sicer nemudoma sprožil preiskavo in takoj suspendiral tri pripadnike posebnih enot policije, proti nekaterim drugim pa sprožil disciplinske postopke. Z nedvoumno kritiko teh zavržnih dejanj hrvaških policistov sta se tokrat - čeprav obtožbe nad nehumanimi postopki hrvaških policistov na meji curljajo v javnost že zadnja tri leta, le posnetka in flagranti doslej ni bilo - naglo oglasila tako predsednik kot premier Hrvaške. Zoran Milanović je nedvoumno zahteval odgovornost za nasilje, Plenković pa je dejal: "Na posnetkih se ne vidi, da bi migranti grozili komurkoli. To je sramota in zelo slabo!"

Pa poglejmo, kako so nam na Večerova vprašanja o hrvaških pripravah na vstop v schengen izčrpno in podrobno odgovorili na hrvaškem MUP, ki ga vodi podpredsednik vlade in notranji minister Davor Božinović. V MUP najprej pišejo, da je Hrvaška "na osmih področjih, ki zadevajo pravni sistem schengenskega režima, v postopku evalvacije od leta 2015 izpolnila 281 priporočil. Od teh se je 145 nanašalo na nadzor zunanjih meja." Spomnijo, da je zategadelj Evropska komisija že oktobra 2019 potrdila, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje za vključitev. A priznavajo, da se je medtem procedura potrditve pogojev v Svetu EU zavlekla. Kot trdijo v MUP, tudi zato, ker Hrvaška med predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici lanskega leta nekako ni mogla "igrati na svojo temo".

Varuhinja najdaljše meje

Sta pa bili vsaj izvedbena odločitev o priporočilih iz tretje evalvacije nadzora zunanje meje in izpolnitev akcijskega načrta potrjeni v času nemškega predsedstva. Na Svetu za notranje zadeve 12. marca letos sta komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in portugalsko predsedstvo potrdila, da je Hrvaška pripravljena za članstvo. Tako je v strategiji o prihodnosti schengena, ki jo je komisija predstavila 2. junija, vsebovano jasno priporočilo, da naj Hrvaška čim prej postane članica schengenskega območja. "Večina članic EU podpira naše članstvo v schengenu," so ob tem prepričani v MUP.

Navajajo tudi, da je Hrvaška med prvimi uvedla covidna potrdila in je med vodilnimi državami članicami EU, ko gre za digitalizacijo policijskih postopkov s sofisticiranimi sistemi za preverbo oseb, ki prihajajo v EU oziroma na schengensko območje: "Hrvaška varuje najdaljšo zunanjo mejo EU, čeprav ima omejen dostop do VIS (vizumskega informacijskega sistema). Leta 2020 smo skozi ta sistem preverjali 226-milijonkrat in po tej številki pristali na petem mestu v EU. V teh preverjanjih smo imeli več kot 9000 zadetkov in smo odkrili 250 oseb, povezanih s terorizmom, za katere so države vnesle opozorila. Po drugi strani je bilo na osnovi naših opozoril, vnesenih v VIS, 1500 zadetkov v drugih državah članicah. Poleg tega je Hrvaška v napredni fazi vzpostavljanja novih informacijskih sistemov - EES, ETIAS in ECRIS-TNC. Da pa bi mogli v polnosti izkoriščati vse obstoječe informacijske sisteme in uporabiti tudi nove na zunanji meji Hrvaške, bi morali imeti poln dostop do VIS. Ta nam bo omogočen šele po sprejetju politične odločitve o našem članstvu v schengenu. Prav pri digitalnih tehnologijah in rešitvah smo pred drugimi državami članicami, kar se vidi tudi po tem, da smo med prvimi razvili digitalno interoperabilno covidno potrdilo."

Hrvaški in evropski denar

Od leta 2013 je Hrvaška v pripravah na članstvo v schengenu iz svojega proračuna namenila 120 milijonov evrov. Ta svoj denar je vložila v tehnično opremljanje zunanje meje, za nakup ladij in plovil za nadzor meje na morju in rekah ter za nakup dveh helikopterjev in druge opreme. Iz Sklada za notranjo varnost (ISF Border) med letoma 2014 in 2020 je Hrvaška dobila 35 milijonov evrov in jih prav tako vložila v nakupe tehnične opreme za nadzor in zaščito zunanje meje EU. Doslej so porabili 32,6 milijona evrov. V pogajanjih z Evropsko komisijo je MUP uspelo dobiti še dodatni denar za tehnično opremljanje, v višini 10,4 milijona evrov, pa za vzpostavitev Entry/Exit sistema (6,4 milijona), za vzpostavitev ETIAS (3,2 milijona), za nadgradnjo SIS (1,2 milijona) in za razvoj IT-sistema (2,4 milijona). To je torej skupaj še dodatnih 23,7 milijona evrov. Odobrenih pa ima še dodatnih 65 projektov, katerih skupna vrednost bo presegla 58 milijonov evrov. V okviru posebnega delovanja je bilo Hrvaški danih še 18,8 milijona evrov za nakup dveh plovil za nadzor meje na morju in za sodelovanje v mednarodnih operacijah Frontexa, pa tudi za še dodatne nakupe tehnične opreme za nadzor zunanje meje. Skupaj je to okoli četrt milijarde evrov, številka torej, ki jo je nedavno potrdil tudi premier Plenković.

Zaradi povečanega pritiska nezakonitih migrantov Hrvaška ta hip še povečuje število pripadnikov policije na meji. V sklopu nujne pomoči iz Sklada za notranjo varnost je z Evropsko komisijo za te naloge že izpogajala dodatni denar, 32,5 milijona evrov, za izplačila nadur policistom, za obroke in dnevnice, za stroške njihove nastanitve, za vzdrževanje in popravila vozil, za gorivo, za stroške in popravila druge nadzorne tehnične opreme, za zdravstvene in higienske pripomočke, tudi za cepiva (recimo proti klopnemu meningoencefalitisu) pa za usposabljanje policistov in za stroške delavnic, ki jih pripravijo organizacije civilne družbe.

Pa podpora Slovenije?

Slovenija je zdaj predsedujoča Svetu EU. Slovenski politiki izjavljajo, da dajejo Hrvaški vso podporo za vstop v schengen. Kako na MUP vidijo to podporo in ali je ta morda povezana z zahtevami o priznanju arbitražne odločbe o meji med državama? "Če je Slovenija prej kdaj dvomila, pa sedaj ugotavlja pomembnost sprejema Hrvaške v schengensko območje. Ves čas smo že sodelovali s slovenskimi mejnimi policisti pri preprečevanju nezakonitih migracij. Kar zadeva kompromitirano arbitražo, ta za nas ni obvezujoča, vendar bomo sodelovali pri legitimni rešitvi tega vprašanja, ki je v interesu Hrvaške."

Koliko ilegalnih migrantov pa odkrijejo na svojih mejah s Srbijo in BiH? "Lani smo zabeležili skoraj 30 tisoč nezakonitih prehodov državne meje. V primerjavi z letom poprej, ko smo jih zabeležili 20.278, je to porast za 43,47 odstotka. Letos, v prvi polovici leta, pa imamo padec števila nezakonitih prehodov meje, za približno 15 do 18 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Za zmanjšanje sta dva glavna razloga. Prvi je učinkovita zaščita hrvaške zunanje meje, kar je migrante prisililo v iskanje drugih šibkih točk na zunanji meji EU. Migranti iz Bosne in Hercegovine tako raje potujejo nazaj v Srbijo in skušajo priti v EU prek Romunije ali Madžarske. Drugi razlog sta nova grška azilna politika in okrepitev nadzora na zunanjih grških mejah. Zato iz Turčije v Grčijo prihaja manj migrantov. V zvezi s tihotapljenjem ljudi je naša policija v prvem polletju letos zabeležila 360 kaznivih dejanj, kar je 34,83 odstotka več kot v istem obdobju lani."

V MUP menijo, da bi morala biti Hrvaška skupaj z Bolgarijo in Romunijo že včlanjena v schengenski prostor. Ugotavljajo, da si združena in močne Evropa ne želi notranjih delitev, saj da je tudi pandemija covida-19 pokazala, kako pomembna je svoboda gibanja.