Damijana Žišt
Nedavno ste se udeležili ministrskega srečanja v okviru procesa Brdo v Portorožu, kjer so sodelovali tudi predstavniki Europola in Frontexa (Evropska agencija za mejno in obalno stražo). Glavne teme pogovorov so bile ilegalne migracije, boj proti tihotapljenju migrantov, pomoč ilegalnim migrantom oziroma vračanje v njihove domovine. Kakšni so sklepi konference?
"Republika Severna Makedonija in vse države Zahodnega Balkana nenehno sprejemamo ukrepe za spopadanje z migracijskimi tokovi, zlasti za boj proti tihotapljenju migrantov, vendar je za dosego skupnih ciljev potreben skupni pristop. Meje Severne Makedonije in celotne regije so sicer dobro nadzorovane in s tem je bil dosežen pomemben korak za zajezitev migracijskih tokov. Vendar pa je zelo pomembno tudi, da se vzpostavi učinkovit mehanizem vračanja migrantov v države izvora, kar je eden od glavnih predpogojev za učinkovito upravljanje z nezakonitimi migracijami. Naše ministrstvo je podprlo slovensko pobudo za vzpostavitev mreže nacionalnih točk za usmerjanje in usklajevanje izmenjave operativnih informacij ter vzpostavitev skupnih preiskav za boj proti mednarodnim organiziranim kriminalnim skupinam. Skupni izzivi zahtevajo skupne rešitve, ki jih bomo dosegli le s sodelovanjem, z redno komunikacijo, usklajevanjem in izmenjavo izkušenj med nami, državami regije, pa tudi z ustreznimi partnerji iz EU. To je bil glavni cilj ministrskega srečanja, ki je še en pokazatelj stalnega sodelovanja Slovenije v evropskem povezovanju Zahodnega Balkana."
Vaša država je za migrante tranzitna država. Pa vendarle gre največ ilegalnih migrantov prav skozi Severno Makedonijo naprej proti državam članicam EU. Kako se spopadate s tem problemom?
"Res je, Severna Makedonija je za migrante tranzitna država, večina jih gre naprej v države EU. V zvezi z ilegalnimi migracijami in odprtjem poti Zahodnega Balkana se ukvarjamo s preprečevanjem nezakonitih migracij, tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in ostalih kaznivih dejanj, čeprav povečanje števila nezakonitih migrantov ni tako dramatično kot med letoma 2015 in 2016. Migranti na poti v EU so potencialno ranljivi za izkoriščanje pri delu, za spolno izkoriščanje, za izsiljevanje in grožnje, za odplačevanje dolgov do tihotapcev, še zlasti glede na dejstvo, da je to zelo dobičkonosna kriminalna dejavnost. Nezakonite migracije predstavljajo stalno grožnjo, saj imata Turčija in Grčija na svojem ozemlju veliko migrantov. Raziskave kažejo, da se je lani povečal migracijski pritisk v regiji Zahodnega Balkana, zlasti na meje regije. Pri nas smo preprečili 27.394 poskusov nezakonitih prehodov, večinoma na meji z Grčijo. Pritisk na meje je sicer sezonski pojav – od aprila do septembra, vendar pa je naša južna meja še vedno ključna točka za vstop migrantov, in ta se je lani povečal za 35,5 odstotka. Največ migrantov prihaja iz Sirije, Pakistana, Maroka, Indije in Afganistana."
Sistemsko proti korupciji
Kakšna je vloga Frontexa v vaši državi na področju migracij?
"Ker se je od konca leta 2022 za več kot 67 odstotkov povečalo število tihotapljenja ilegalnih migrantov ter za 80 odstotkov poskusov tihotapljenja, je za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj zelo pomembno mednarodno sodelovanje. Od decembra 2015 se na naši južni meji neprekinjeno izvaja skupna mednarodna operacija, v kateri sodelujejo tuji policisti iz osmih evropskih držav, tudi Slovenije. Oktobra lani je bil sklenjen sporazum s Frontexom, zato od 1. aprila naša država začenja skupno operacijo na meji z Grčijo. Za nas Makedonce ima to še dodaten pomen, saj je to prvi sporazum, ki ga je podpisala Evropska komisija v makedonščini in pomeni, da je eden od uradnih jezikov EU. Naše ministrstvo in celotna država aktivno sodelujemo v številnih mednarodnih in regionalnih platformah, pobudah in procesih ter si nenehno prizadevamo za poglobitev mednarodnega sodelovanja z različnimi državami in organi Evropske komisije ter agencijami EU (Frontex, Europol, EASO), ZN (IOM, UNHCR) ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami (OVSE, ICMPD, DCAF ...).
Kako se Severna Makedonija bojuje proti trgovini z drogami in orožjem, ki jih kriminalci običajno tihotapijo po tako imenovani balkanski poti?
"V letu 2022 je bilo bojevanje proti trgovini z drogami in orožjem ena od naših prednostnih nalog v zvezi z organiziranim kriminalom. Dosegli smo pomembne rezultate, kar dokazuje aretacija 12 organiziranih kriminalnih združb, ki smo jim zasegli 2,4 tone drog, večina od tega je bilo sicer marihuane, pa tudi hašiša, kokaina, heroina, amfetaminov in okoli 20 ton surovin za proizvodnjo sintetičnih zdravil. Odkrili smo tudi več nasadov konoplje in laboratorijev za proizvodnjo konoplje. Uničenih je bilo okoli 12 ton različnih vrst drog in drugih psihotropnih snovi, ki smo jih zaplenili v aretacijah osumljencev."
Po besedah posebnega odposlanca ZDA za Zahodni Balkan Gabriela Escobarja je korupcija velik problem v tem delu Evrope. Kako se Severna Makedonija sooča s tem problemom?
"Boj proti korupciji je naša prednostna naloga, tukaj ima veliko vlogo prav notranje ministrstvo. Leto 2021 smo končali z več kot 50-odstotnim povečanjem odkrivanja kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo, preprečili smo korupcijska kazniva dejanja v vrednosti okoli 149 milijonov denarjev (več kot 2,4 milijona evrov). Ta uspešen trend se je nadaljeval tudi v 2022, ko je policija obravnavala 124 tovrstnih kaznivih dejanj, največ je bilo zlorabe položaja, in 164 osumljencev, povzročena škoda pa je znašala 227 milijonov denarjev (slabih 3,7 milijona evrov). Čeprav skoraj ni družbe, ki bi bila imuna na pojav korupcije, si pri nas želimo ustvariti in razviti sistemsko zaščito pred njo. Če je v preteklosti pri nas veljalo, da se ljudi na pomembnih položajih, ki so bili osumljeni korupcijskih kaznivih dejanj, ni ravno preganjalo, danes ni več tako. Zakoni veljajo za vse enako. Zelo sem zadovoljen, da si ljudje upajo prijaviti korupcijska dejanja, da narašča zaupanje v delo policije in ozaveščenost ljudi glede korupcije. Samo skupaj, državne institucije, nevladne organizacije in državljani naše države, se lahko uspešno bojujemo proti korupcijskim tveganjem in sami korupciji."
Kako komentirate, da se je v preteklosti večina politikov izvlekla brez kazni ali z milimi, tudi vikend zapornimi kaznimi?
"V primerih korupcije je zelo pomembno sodelovanje policije s tožilstvom in sodiščem, da se torej opravi kvalitetna preiskava, izreče primerna sodba in da sodišče zaseže nelegalno pridobljeno premoženje, pravnomočno obsojenim zaradi korupcije. In seveda, da tisti, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi korupcije na zaporno kazen, to kazen tudi odsluži. Če manjka le eden od teh naštetih pogojev, je vse zaman, osumljenci ali obtoženci korupcijskih kaznivih dejanj se izmuznejo roki pravice. Zato je, kot sem že omenil, zelo pomembno, da damo državljanom sporočilo, da zakon velja za vse enako. Ko govorimo o borbi proti korupciji in organiziranemu kriminalu, imamo mi in države v naši regiji enake probleme. V naši državi moramo najprej spremeniti strategijo proti korupciji in organiziranemu kriminalu, da bomo lahko uspešni. In da bo javnost prepoznala znake korupcije ter bo skupaj z organi pregona lahko pravočasno reagirala. Naša država je zadnja leta pokazala izredne rezultate v boju proti korupciji, še posebej visoko v državnih ustanovah, in proti drugim oblikam kriminala. Če so naši predniki imeli nalogo, da nam priborijo svobodo, je naloga naše generacije, da zagotavljamo neodvisno državo in uspešno borbo proti organiziranemu kriminalu."
Agresija na Ukrajino je spremenila vse
Po globalnem indeksu miru ste bili kot država v družbi 36 najvarnejših držav na svetu in kot najvarnejša država na Zahodnem Balkanu. Kaj vas dela uspešne?
"Nenehno se povečuje učinkovitost policistov pri obravnavanju vseh oblik kriminala, kar kažejo tudi statistični podatki. Na področju kriminala lahko govorimo o stabilizaciji in upadu trendov na kriminalnih področjih, leto 2022 smo končali s šestodstotnim zmanjšanjem celotne kriminalitete in z večjo učinkovitostjo policije, in ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V naši prestolnici Skopje že od prejšnjega leta izvajamo obsežno operativno dejavnost z imenom Varno mesto, ki je usmerjena v kriminalne strukture. Sprejeti so obsežni ukrepi za preprečevanje groženj, izsiljevanja, prodaje drog in orožja po vsem mestu. Do zdaj smo aretirali najmanj sto osumljencev. Poleg tega sledimo vsem zavezam v smeri evropeizacije naše države in njenega pristopa k evroatlantskim integracijam. Še naprej pa si bomo prizadevali ostati zgleden partner pri ohranjanju dobrih sosedskih odnosov z ustvarjanjem dolgoročnih partnerstev za prihodnje generacije."
Kakšna so varnostna tveganja v regiji po agresiji Rusije na Ukrajino?
"Nesporno je, da je agresija Ruske federacije na Ukrajino med drugim vplivala na politične in varnostne procese v regiji Zahodnega Balkana. Tako kot v drugih evropskih državah se tudi v Severni Makedoniji učinki agresije čutijo tudi v gospodarskem in energetskem sektorju, zlasti na trgih z električno energijo, naftnimi derivati in zemeljskim plinom ter trgih s hrano. Vpliva pa tudi na delovanje organiziranih kriminalnih združb. Pri nas smo se, tako kot v drugih državah zahodnobalkanske regije, od prejšnjega leta intenzivno borili proti hibridnim grožnjam, zlasti lažnim sporočilom o bombah, kibernetskim napadom na institucije, širjenjem lažnih informacij in dezinformacij ter sovražnim govorom prek socialnih omrežij. Lažne najave bomb na osnovnih in srednjih šolah ter drugih ustanovah po državi so privedle do obtožnic zoper več ljudi, postopki zoper njih še trajajo. Seveda pa se lažne najave bomb dogajajo tudi v Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem, v BiH, lahko bi rekel, da praktično po vsej regiji. Teh groženj je več tudi v državah, kot so Nemčija, Nova Zelandija, ZDA. Motivi pošiljateljev so različni, lahko je organiziran kriminal, naivnost, radovednost in podobno, lahko pa so motivi povsem politični."
Ali so to nove oblike varnostnih groženj?
"Moj odgovor je da, saj lahko te oblike groženj povzročijo še večjo škodo kot klasični vojaški napadi in se boj proti njim zato obravnava kot sestavni del nacionalne in mednarodne varnosti. Zato smo v naši državi razvili strateški načrt za kibernetsko varnost, in sicer za zagotavljanje varnega, zanesljivega in odpornega digitalnega okolja za varstvo državljanov, podjetij in javne uprave. V skladu z najnovejšimi standardi Nata je bil oblikovan tudi Nacionalni svet za kibernetsko varnost, v pripravi je zakon o kritični infrastrukturi ter drugo. Ključen je tudi kapitalski projekt gradnje digitalne infrastrukture oziroma sodobnega podatkovnega centra IKT, ki je zgrajen po vseh varnostnih standardih. Center, ki ga poleg notranjega ministrstva uporabljajo tudi nekatere druge državne ustanove, predstavlja varnostno kopijo oziroma rezervno bazo za ključne informacijske sisteme v državi in bo zagotovil ohranitev podatkov v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človeški dejavnik."
Velike zahteve Bolgarov
Ali v Severni Makedoniji obstajajo neposredne posledice zaradi nastajajočih geopolitičnih razmer na področju organiziranega kriminala?
"Ruska agresija na Ukrajino do tega trenutka nima neposrednega vpliva na organizirani kriminal in druge oblike kriminala, njen vpliv pa je seveda viden. V Severni Makedoniji je majhno število ukrajinskih beguncev in družin, ki so pri nas poiskali zatočišče. V dobrem letu je bilo na naših mejnih prehodih registriranih 29.500 ukrajinskih državljanov, državo je zapustilo okoli 23.500 teh državljanov, od tega 4634 oseb, mlajših od 16 let, in 757 ljudi, starih več kot 70 let. V tem obdobju je bilo 378 ukrajinskim državljanom odobreno prebivališče iz humanitarnih razlogov. V zvezi z rusko agresijo na Ukrajino pa opažamo povečano trgovino z orožjem in eksplozivom. V letu 2022 se je v primerjavi z letom prej število odkritih omenjenih kaznivih dejanj povečalo za 12,4 odstotka, število odkritih storilcev pa za 8,2 odstotka. Opažamo tudi povečano zlorabo ukrajinskih dokumentov v povezavi s tihotapljenem migrantov, nezakonito trgovino z drogo in trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, usmerjene v glavnem proti beguncem iz Ukrajine. Zato smo, da bi tovrstno trgovino preprečili, ustanovili operativno skupino za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi, ki jo sestavljajo predstavniki državnih institucij in nevladnega sektorja."
Kako bo koalicija v parlamentu (sobranju) dosegla 2/3 večino za spremembo ustave, da bi ugodili Bolgarom, ki vpis bolgarskega naroda pogojujejo z začetkom pristopnih pogajanj vaše države za vstop v EU? Imate samo 65 od potrebnih 80 glasov za spremembo ustave, vaša opozicija pa je odločno proti tej spremembi.
"Eden ključnih nacionalnih interesov naše države je članstvo v EU. Zato kot vlada in država čvrsto stojimo na poti k EU, ker je EU eden največjih garantov, ki zagotavlja mir. In seveda vse ostalo. Zato je v zvezi z našim nacionalnim vprašanjem, o katerem me sprašujete, potreben dialog oziroma konsenz med vladnimi in opozicijskimi strankami. Ker nas bo le skupna rešitev, ko ne moremo govoriti o posameznih interesih koalicije ali opozicije, popeljala še naprej po poti k EU. Zato verjamem, da bomo našli skupno, ustrezno in demokratično rešitev. Tudi ko je bilo pred nekaj leti vprašanje, ali naj gre Severna Makedonija v Nato ali ne, so se pri nas kresala politična mnenja. Takrat je zelo malo ljudi verjelo, da bomo sprejeti v Nato. A se je to zgodilo."
Kako resne so informacije, da nameravate na prihodnjem kongresu kandidirati za predsednika Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) oziroma da ste morebitni bodoči predsednik makedonske vlade?
"Naša stranka ima svojega predsednika in organe, jaz pa sem človek, ki ne bi nikoli nekih morebitnih osebnih političnih interesov postavljal pred načrte in cilje stranke ali države. Moji politični interesi so, in tudi interesi naše stranke, da naša država postane članica EU, in to so vrednote, v katere trdno verjamem in so že leta moja prioriteta. S članstvom v EU bi se pri nas izboljšal ekonomski in gospodarski položaj, izboljšali bi se pogoji za boljše življenje ljudi, predvsem mladih in starejših. Zato noben osebni interes posameznega politika ne sme biti pred skupnimi interesi državljanov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
