Dodalo je, da je morala po zaslišanju v 24 urah zapustiti državo, prav tako so ji za eno leto prepovedali vstop v Srbijo. "Državljanka ni zaprosila za konzularno pomoč in je po naših informacijah že zapustila Srbijo. S strani srbskih organov o incidentu zaenkrat nismo bili uradno obveščeni," je še sporočilo ministrstvo.
Hkrati je poudarilo, da bo slovensko veleposlaništvo v Beogradu, skupaj s predstavništvi drugih članic EU, katerih državljani so bili udeleženi v incidentu, zbralo informacije, preučilo dogodek in se na podlagi ugotovitev v okviru svojih pristojnosti po potrebi tudi odzvalo.
Zunanje ministrstvo: Preučili bomo incident
Zunanje ministrstvo smo vprašali, ali bodo izdali priporočila za potovanje slovenskih državljanov v Srbijo, kot je to storilo hrvaško zunanje ministrstvo. Odgovorili so, da bo slovensko veleposlaništvo v Beogradu skupaj s predstavništvi drugih držav članic EU, katerih državljani so bili udeleženi v incidentu, zbralo informacije, proučilo dogodek in na podlagi ugotovitev v okviru svojih pristojnosti po potrebi odreagiralo.
Ker se za jutri v več mestih po Srbiji pripravljajo protesti in splošne stavke, slovensko zunanje ministrstvo opozarja slovenske državljane, naj se izogibajo mestom, kjer se bodo odvijali dogodki.
Izgnali naj bi 13 ljudi
Srbska policija je v torek zvečer pridržala in nato izgnala več aktivistov in aktivistk iz Hrvaške, Slovenije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije, ki so v Beogradu sodelovali na delavnici za nevladne organizacije v organizaciji fundacije Erste. Skupno so jih po pisanju srbskega portala Autonomija.info izgnali 13.
Zagreb v protestni noti Beogradu zaradi incidenta zahteva pojasnilo in izraža oster protest zaradi ravnanja v primeru petih hrvaških državljank. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je zaradi incidenta svojim državljanom danes svetovalo, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo.
V Bruslju zaskrbljeni
Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost, ker so v Srbiji prijeli in iz države izgnali miroljubne civilnodružbene aktiviste iz držav članic Evropske unije in Zahodnega Balkana. Ob tem je izpostavila pomembno vlogo civilne družbe pri razvoju zdrave in demokratične družbe. To so vrednote, ki niso le bistvo EU, temveč tudi prihodnosti Srbije kot države kandidatke in njenih državljanov, so poudarili v komisiji.
V komisiji so tudi izpostavili, da je treba ukrepe, sprejete v interesu nacionalne varnosti, izvajati v skladu s srbskim pravnim redom ter evropskimi in mednarodnimi standardi človekovih pravic. "Ti ukrepi ne bi smeli omejevati svoboščin posameznikov, vključno s tujimi državljani," so dodali.
