Konstitutivna seja v Strasbourgu: Metsola na čelu Evropskega parlamenta še za dve leti in pol

Nenadoma se je kot kandidatka za predsednico Evropskega parlamenta ob Roberti Metsola pojavila Irene Montero. Toda Maltežanka je na tajnem glasovanju izzivalko iz Španije prepričljivo premagala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Roberta Metsola uživa visoko podporo poslancev. 
EPA

Evropski parlament se je danes sešel na ustanovnem zasedanju. Godalni orkester je 720 poslancem, izvoljenim letos junija v 27 državah članicah, zaigral Beethovnovo Odo radosti, evropsko himno. Poslanci pa so nato na tajnem glasovanju za polovico mandata, torej za dve leti in pol, izbrali predsednika - pravzaprav predsednico. To bo še naprej Roberta Metsola z Malte, ki je dobila prepričljivo število glasov 562 od 699 poslancev, ki so volili. Njena izzivalka iz Španije Irene Montero je dobila le 61 glasov, 76 glasovalnih lističev je praznih. Metsola je tako za zmago potrebovala najmanj 312 glasov, dobila pa jih je torej veliko več.

Do ponedeljka zvečer je kazalo, da bo kandidatka za predsednico samo ena, torej dosedanja predsednica Evropskega parlamenta iz najmočnejše Evropske ljudske stranke (EPP). Metsola med političnimi skupinami uživa visoko podporo, zato je bilo pričakovati, da jo bodo poslanci izvolili z aklamacijo. Toda v ponedeljek so tik pred iztekom roka v Levici vložili še kandidaturo evropske poslanke Montero iz Španije, zato so volitve morali izpeljati. Pred volitvami sta obe kandidatki nagovorili parlament, pri čemer je Montero pozdravila parlamentarne člane in članice ter še tiste, ki se ne opredeljujejo o spolu. V španščini je namreč vse nagovorila kot: todos, todas in todes, pri čemer je zadnji izraz gramatično srednjega spola. 

Novi sklic parlamenta je nagovorila predsednica Roberta Metsola, o usodi katere danes glasujejo poslanci. 
EPA

Metsola se je zavzela za močan parlament in napovedala sodelovanje z vsemi, da bo parlament kos izzivom, ki ga čakajo: "Ne bom se bala sprejemati težkih odločitev. Če mi zaupate, vas ne bom razočarala." Delala bo za združevanje ljudi, zavzela se je tudi za zmanjšanje birokracije in preprečevanje zlorab ter za spodbujanje razprave in spoštovanja. Montero pa je povedala, da se je Levica odločila za njeno kandidaturo, ker je treba ohraniti Evropo miru, Evropo, ki si želi konca genocida nad Palestinci: "Želimo zeleno, antifašistično Evropo, ki bo spoštovala pravice delavcev, in socialno pravično Evropo, ki ne bo rasistična, ki bo sprejemala vse, ne smemo dopustiti protimigracijske politike." Zavzela se je za pravice žensk in pripadnikov LGBTIQ+. 

Španska kandidatka Levice za predsednico parlamenta Irene Montero se je zavzela za Evropo miru. 
EPA

Poleg predsednice Evropski parlament voli tudi 14 podpredsednikov in pet kvestorjev. Podpredsedniki lahko nadomeščajo predsednika, denimo, vodijo plenarna zasedanja in zastopajo parlament na posebnih slovesnostih in drugod. Kvestorji pa se ukvarjajo z upravnimi zadevami, ki se tičejo poslank in poslancev Evropskega parlamenta.

Slovenija ima v tem desetem sklicu Evropskega parlamenta prvič devet poslancev, enega več kot prej. Največ mest v Strasbourgu je osvojila opozicijska Slovenska demokratska stranka (SDS), znova sta bila izvoljena Romana Tomc in Milan Zver, zraven pa še Zala Tomašič in Branko Grims. Nova Slovenija ima Mateja Tonina, pri socialdemokratih je bil ponovno izvoljen Matjaž Nemec. Na listi Vesne, torej Zelenih, se je v Evropski parlament prebil Vladimir Prebilič, pri Svobodi pa Marjan Šarec, v drugo pa še Irena Joveva. Prav vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.

EPA

V Evropskem parlamentu je 39 odstotkov žensk. Najstarejši član je Italijan Leoluca Orlando, star 77 let, najmlajša poslanka je 23-letna Avstrijka Lena Schilling. Oba sta iz politične skupine Zelenih. Sicer pa je povprečni poslanec parlamenta star 50 let, kar je tri leta manj kot v prejšnjem sklicu.

Evropski parlament bo v četrtek glasoval tudi o imenovanju Ursule von der Leyen za nov mandat na čelu Evropske komisije. Vendar pa njena izvolitev še ni gotova. Nemška političarka iz vrst EPP, ki so jo za nov petletni mandat na čelu komisije na junijskem vrhu predlagali voditelji držav članic EU, za imenovanje v Evropskem parlamentu potrebuje večino, to je vsaj 361 glasov.

V novem mandatu parlamenta je osem političnih skupin. Tri doslej največje evropske politične skupine - EPP, socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - so sicer skupaj ohranile večino, toda okrepila se je desnica. Za EPP in S&D bodo tako tretja največja politična skupina novoustanovljeni Domoljubi za Evropo, sledijo Evropski konservativci in reformisti (ECR), liberalci, ki so torej padli s tretjega mesta na peto, Zeleni, Levica in Evropa suverenih narodov (ESN). Triintrideset poslancev ostaja nepovezanih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta