Vojislav Bercko
Predstavljam si svojo družino v eni od tistih hiš, ki je zdaj uničena in črna. Vidim, kako vnukinje v paniki bežijo. Vojna v 21. stoletju je absurd. Vojna je zlo. Ni možnosti, da bi bila vojna sprejemljiva v 21. stoletju." To so bile besede vidno pretresenega generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa ob obisku razrušenih mest Borodjanka, Buča in Irpin, kjer naj bi bili ruski vojaki v prvem mesecu invazije na Ukrajino zagrešili številne vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. Ruševine stanovanjskih stavb, porušenih in počrnelih od dima, so bile pravšnja kulisa za izjave prvega moža svetovne organizacije. Ki pa verjetno, kot mnogi njegovi predhodniki, ne bo mogel kaj dosti pripomoči k ustavitvi prelivanja krvi. Združeni narodi so se že med vojnami na Balkanu izkazali kot brezzobi tiger, pripadniki modrih čelad na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini so lahko le nemočno opazovali divjanje različnih vojska in tudi neštete resolucije Varnostnega sveta so ostajale mrtva črka na papirju.
Kaj več kot obljub o humanitarnosti ni bilo slišati
Invazija v popolnem nasprotju z ustavo in statutom ZN
Guterresu nihče ne more zanikati plemenitih namenov, a že ob načrtovanju poti je naredil napako in kot prvo mesto svojega obiska označil Moskvo, ne pa Kijev, kar je vznejevoljilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je generalni sekretar ZN najprej odpotoval v Rusijo. Kakorkoli že, od tam je po srečanju z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je posadil za zdaj že znamenito šestmetrsko belo mizo, prinesel precej neopredeljenih obljub. Ruski predsednik je Guterresu ponovno obširno pojasnil svojo utemeljitev za napad na Ukrajino, a hkrati dejal, da Rusija še vedno upa, da se bo konflikt v Ukrajini zaključil s pomočjo pogajanj. "Kljub dejstvu, da je vojaška operacija v teku, še vedno upamo, da bomo lahko dosegli napredek po diplomatski poti. Pogajanj nikoli ne zavračamo," je dejal Putin. Pogovore v Istanbulu konec marca je označil kot znaten preboj, vendar je hkrati namignil, da so pogajanja v veliki meri propadla po poročilih o pokolih civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Pri tem je dodal, da so tovrstna poročanja zgolj provokacija in da ruska vojska z grozodejstvi v Buči nima nič.
In kaj je lahko odgovoril Guterres? Putinu je dejal, da je invazija na Ukrajino v popolnem nasprotju z ustavo in statutom ZN. Ob tem je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, vojne zločine je omenil bolj potihoma. Putin mu je odvrnil, da njegovo zaskrbljenost popolnoma razume, vendar je pri tem dodal, da za aktualne nemire v Ukrajini krivi državni udar, ki je leta 2014 privedel do strmoglavljenja tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča. Ruski predsednik se je sicer "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN in Mednarodnega odbora Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal v razrušenem Mariupolu, so sporočili Združeni narodi. "Sledili bodo nadaljnji pogovori z Uradom ZN za usklajevanje humanitarnih zadev in ruskim obrambnim ministrstvom," je dodal tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric.
Priprave na morebitno evakuacijo
Združeni narodi naj bi sicer pripravljali evakuacijo iz tega obleganega pristaniškega mesta. "Odhajam v Zaporožje, da pričnem priprave na evakuacijo iz Mariupola. ZN so popolnoma mobilizirani in pripravljeni, da bi pomagali reševati ukrajinska življenja in ljudem v stiski," je na twitterju zapisala koordinatorka ZN v Ukrajini Osnat Lubrani. Medtem pa so borci ukrajinskega bataljona Azov v dramatičnem pozivu iz jeklarne, ki jo obkrožajo ruske enote, pozvali vlado v Kijevu k pomoči. "Vojaško-politično vodstvo pozivam, naj sprejme odločne ukrepe za prekinitev blokade ali evakuacijo vseh, ki upajo in verjamejo v svojo domovino," je v videoposnetku dejal namestnik poveljnika Svjatoslav Palamar.
Rusija opozarja Evropo
Dobave orožja Ukrajini ogrožajo evropsko varnost, je opozoril govorec Kremlja Dmitrij Peskov. "Trend zalaganja Ukrajine in drugih držav z orožjem, vključno s težko oborožitvijo; to so dejanja, ki ogrožajo varnost na evropski celini in povzročajo nestabilnost," je dejal. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je dejala, da zahodne države odkrito pozivajo Ukrajino, naj napade Rusijo. Pri tem je izpostavila izjave britanskega državnega sekretarja za oborožene sile Jamesa Heappeyja in dejala, da Ukrajina njegovo trditev, da bi bilo "legitimno", če bi Kijev izvedel napade v Rusiji, razume kot dovoljenje za ukrepanje. Zaharova je poudarila, da mora Zahod resno jemati opozorila, da se bo Rusija odzvala na morebitne napade na njeno ozemlje.
Nekoliko bolj oster glede ruskega obnašanja je bil Guterres v ukrajinski Buči, na mestu množičnega groba za cerkvijo seznanil s poboji civilistov v tem kraju. "Tukaj čutite, kako pomembna je temeljita preiskava in odgovornost," je dejal. Rusijo je pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v zvezi s preiskavo morebitnih vojnih zločinov, storjenih med invazijo na Ukrajino. "Popolnoma podpiram Mednarodno kazensko sodišče in pozivam Rusko federacijo, naj sprejme sodelovanje z ICC. Ko pa govorimo o vojnih zločinih, ne smemo pozabiti, da je najhujši zločin vojna sama," je poudaril.
Ukrajinsko tožilstvo je ob tem sporočilo, da preiskuje deset ruskih vojakov zaradi suma vojnih zločinov v Buči. "Deset vojakov 64. motorizirane pehotne brigade ruskih oboroženih sil je osumljenih krutega ravnanja s civilisti, naklepnega umora ter drugih kršitev zakonov vojne," so zapisali. Prav tako so navedli, da bodo za osumljenci razpisali tiralico, da bi jih privedli pred sodišče.
