Najbolj varovan dogodek v britanski zgodovini

Jutri bo v Westminstrski opatiji pogrebna slovesnost ob smrti britanske kraljice Elizabete II. Britanske oblasti pričakujejo, da se bo slovesnosti udeležilo okoli dva tisoč svetovnih voditeljev in dostojanstvenikov, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Po slovesnosti bo tekla dolga procesija do Wellingtonovega slavoloka, na čelu katere bo kralj Karel III., tik za njim pa njegova sinova, prestolonaslednik princ William in princ Harry. Nato bo v kapeli kralja Jurija VI. na gradu Windsor zasebni obred, kraljico pa bodo tam pokopali v ožjem družinskem krogu ob 19.30.

Pogreb bo eden najbolj obiskanih v zgodovini in velik logistični zalogaj za londonsko Metropolitansko policijo. Šlo bo za najbolj varovan dogodek v britanski modernejši zgodovini, aktiviranih bo deset tisoč policistov, pa tudi agenti MI5 in MI6 bodo na razpolago za varovanje tujih državnikov. Varovanje pogreba bo po pisanju otoških medijev stalo 7,5 milijona evrov. Tuji voditelji bodo razen nekaj izjem - ameriškega predsednika Joeja Bidna, francoskega predsednika​ Emmanuela Macrona, izraelskega predsednika Izaka Hercoga in japonskega cesarja Naruhita - v Westminstrsko opatijo pripeljani z avtobusi in ne bodo imeli posebnih tretmajev.

Carter se ni želel srečati z Brežnjevom

Eden izmed največjih pogrebov, ki se ga nekateri dobro spominjajo, je bil pogreb dosmrtnega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, maršala Josipa Broza - Tita, 8. maja 1980 v Beogradu. Med okoli 700 tisoč ljudmi se ga je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav. Prišli so štirje kralji, pet princev, 31 predsednikov republik, 22 premierjev, šest predsednikov parlamenta in 47 zunanjih ministrov. Med drugim so prišli bolgarski voditelj Todor Živkov, iraški diktator Sadam Husein, indijska premierka Indira Gandhi, severnokorejski voditelj Kim II Sung, romunski predsednik Nicolae Ceausescu, britanska premierka Margaret Thatcher, princ Filip, sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in zahodnonemški kancler Helmut Schmidt. Na pogreb pa ni bilo tedanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. V Beograd je poslal svojo mamo. Špekuliralo se je, da se zaradi afganistanske krize ni želel v javnosti srečati s sovjetskim voditeljem Brežnjevom. Pa še kriza z ameriškimi talci v Teheranu ni bila razrešena.

Trije milijoni v Rimu

25. novembra 1963 so v Washingtonu pokopali ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki je bil tri dni prej ubit v atentatu v Dallasu. Na pogrebu je bilo okoli pol milijona ljudi, prišlo je 220 tujih gostov - 19 voditeljev držav in predstavnikov kraljevih družin. Iz Jugoslavije sta v Washington na pogreb odšla zunanji minister Koča Popović in predsednik vlade Petar Stambolić.

10. novembra 1982 je umrl dolgoletni sovjetski voditelj Leonid Brežnjev. Med več sto tisoč ljudmi na Rdečem trgu v Moskvi je bilo več kot 50 predsednikov, premierjev, zunanjih ministrov in drugih tujih državnikov. Na funkciji je bil ubit izraelski premier Jicak Rabin, od katerega so se novembra 1995 poslovili mnogi tuji državniki, vključno s šestimi arabskimi voditelji. Omembe vredni so še pogrebi Mahatme Ghandija leta 1948, ajatole Homeinija leta 1989, Kim Džong Ila leta 2011, Huga Chaveza 2013.

8. aprila 2005 je bila v Vatikanu velika pogrebna slovesnost ob smrti dolgoletnega papeža Janeza Pavla II. Pred Baziliko svetega Petra v Rimu se je zbralo okoli tri milijone ljudi. Prisotnih je bilo okoli 200 delegacij iz 80 držav sveta. Slovensko so zastopali tedanji predsednik republike Janez Drnovšek, premier Janez Janša ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik.