V Južnoafriški republiki in Avstraliji so pravkar začeli graditi največji radijski teleskop na svetu, poimenovan Square Kilometre Array (SKA). Gre za enega največjih znanstvenih projektov v 21. stoletju. Teleskop naj bi bil zgrajen do leta 2028. Del teleskopa bo stal na ozemlju Južnoafriške republike, del pa na ozemlju Avstralije, medtem ko bo njegov sedež v Veliki Britaniji. Z njegovo pomočjo bodo znanstveniki poskušali priti do odgovorov na najbolj pomembna vprašanja s področja astrofizike, med drugim bodo z njim testirali Einsteinove teorije in iskali zunajzemeljska bitja.
Velikanskih 500 tisoč kvadratnih metrov naj bi merilo zbirno območje mednarodnega teleskopa
Slovesnosti ob začetku gradnje, ki sta potekali v okraju Murchison v Zahodni Avstraliji in v pokrajini Karoo v Južnoafriški republiki, so se udeležili predstavniki osmih držav, ki sodelujejo pri projektu. "V tem trenutku je začelo vse skupaj postajati resničnost," je povedal profesor Phil Diamond, generalni direktor organizacija Square Kilometre Array. "Za nami je 30-letno popotovanje. Prvih deset let smo razvijali koncepte in ideje, drugih deset let smo razvijali potrebno tehnologijo, zadnjih deset let pa smo izdelali podrobne načrte, poiskali ustrezne lokacije, pripravili vlade do tega, da so ustanovile skupno podjetje SKAO in zagotovile finančna sredstva," je za televizijo BBC povedal Diamond.
Teleskop bo sestavljalo okoli dvesto paraboličnih anten ali satelitskih krožnikov ter 131 tisoč dipolnih anten, ki so videti kot božična drevesa. Cilj je zgraditi učinkovito zbirno območje, veliko stotisoče kvadratnih metrov. To bo SKA zagotovilo edinstveno občutljivost in resolucijo pri proučevanju ciljev na nebu. Sistem bo deloval v frekvenčnem območju v razponu od približno 50 do 25 megahercev. To mu bo omogočalo, da zazna tudi zelo šibke radijske signale iz virov, milijarde svetlobnih let oddaljenih od Zemlje. Ena od glavnih nalog SKA bo razkriti celotno zgodovino vodika, najbolj razširjenega elementa v vesolju. Teleskop bi moral zaznati prisotnost vodika, preden so se oblaki iz tega plina začeli sesedati in so iz njih nastale prve zvezde.
"SKA nam bo v pomoč na številnih področjih astronomije," je povedala dr. Shari Breen, vodja znanstvenih operacij pri SKA. "Eno področje so hitri radijski izbruhi, ki smo jih že zaznali. Pri teh se v samo delčku sekunde sprosti toliko energije, kot je naše Sonce odda v enem letu. O njih pravzaprav ne vemo nič. Kako je to mogoče? Upajmo, da nam bo SKA pomagal odgovoriti na ta vprašanja."
Teleskop gradijo na območjih, ki jih v manjšem obsegu že uporabljajo za radijsko astronomijo. Prvi mejnik naj bi bil dosežen leta 2024 po namestitvi štirih satelitskih krožnikov v Avstraliji in šestih antenskih postaj v Južnoafriški republiki, ki bodo skupaj delovali kot teleskop. Do leta 2028 naj bi bilo zbirno območje SKA veliko okoli 500 tisoč kvadratnih metrov. Projekt je zasnovan tako, da omogoča nenehno širjenje zbirnega območja. Zaželeno je, da bi nekoč merilo milijon kvadratnih metrov ali en kvadratni kilometer. To bi bilo denimo mogoče, če bi se projektu pridružilo še več držav. Zdaj pri njem sodelujejo Južnoafriška republika, Avstralija, Velika Britanija, Kitajska, Italija, Nizozemska, Portugalska in Švica. Pravkar se mu priključujejo Francija, Španija in Nemčija, medtem ko so namero o tem že izrazile Kanada, Indija, Švedska, Južna Koreja in Japonska.
