Znanstveniki so odkrili, da je eden od kitov grbavcev izvedel eno najdaljših in najbolj nenavadnih selitev, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, poroča portal britanske javne televizije BBC. Toda vzrok za njegova dolga potovanja so verjetno podnebne spremembe.
Leta 2017 so ta primerek kita videli v Tihem oceanu pred kolumbijsko obalo, nekaj let kasneje, natančneje 2022, pa se pojavil blizu Zanzibarja v Indijskem oceanu, kar je kar 13 tisoč kilometrov dlje. Strokovnjaki menijo, da je to dolgo potovanje morda posledica podnebnih sprememb, ki uničujejo zaloge hrane. Bolj prikupna razlaga pa je, da je bila njegova odisejada morda posledica umikanja partnerice.
Ekaterina Kalashnikova iz Tanzania Cetaceans Programa je dejala, da je bil podvig "impresiven in nenavaden celo za to izrazito selitveno vrsto". Kalashnikova je še povedala, da je to zelo verjetno najdaljša razdalja, ki so jo kadar koli zabeležili pri potovanjih kitov grbavcev.
Kiti grbavci živijo v vseh oceanih po svetu. Vsako leto prepotujejo velike razdalje in imajo eno najdaljših selitev med sesalci, plavajo od tropskih območij razmnoževanja do prehranjevalnih območij v hladnejših vodah. Toda potovanje tega samca je bilo še bolj spektakularno, vključevalo je namreč kar dve oddaljeni legli.
Ena od teorij je, da podnebne spremembe zmanjšujejo število planktonskih združb kozicam podobnih rakov v oceanih, s katerimi se prehranjujejo kiti grbavci, zaradi česar morajo v iskanju hrane potovati toliko dlje. Druga možnost je, da kiti morda raziskujejo nova legla, da se populacije ponovno okrepijo v prizadevanjih za lastno ohranitev.
"Dejanski razlogi niso znani, med gonili globalnih sprememb v podnebju so lahko ekstremni okoljski dogodki, ki so dandanes pogostejši, in evolucijski mehanizmi vrste," je dejala dr. Kalashnikova.
Tavajoči samec je bil prvič fotografiran med skupino grbavcev z raziskovalnega plovila na pacifiški obali Kolumbije leta 2013 v zalivu Tribuga. Nato so ga leta 2017 identificirali v zalivu Bahia Siolano, prav tako ob obali Kolumbije, vendar bolj severno. Na koncu so ga leta 2022 odkrili pri Zanzibarju. Ta lokacija je kar 13.046 kilometrov oddaljena od prve, kjer so ga zabeležili. Pa je ta kilometrina najmanjša možna, kit je prav gotovo opravil še veliko daljšo pot. Preplavati je moral velik del Pacifika in še Atlantika, da je prispel v sredino Indijskega oceana.
Ugotovitve temeljijo na več sto tisočih fotografijah kitov, ki so jih raziskovalci, opazovalci kitov in javnost poslali na spletno stran državljanske znanosti happywhale.com. Podatkovna baza uporablja umetno inteligenco za ujemanje posameznih oblik in vzorcev repov kitov grbavcev ali metljajev, s čimer lahko ugotovi njihovo gibanje po vsem svetu.
Znanstvena raziskava je zdaj objavljena v reviji Royal Society Open Science, poleg BBC-ja pa so jo te dni povzele vse večje svetovne medijske hiše. (zur)
