Kot v danes objavljenem poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče, so javna naročila ključna za enotni trg EU, "saj se z njimi spodbuja gospodarsko rast, ustvarja delovna mesta in pomaga javnim organom pri tem, da na odprt in konkurenčen način pridobijo najboljše ponudbe".
Države EU vsako leto za javna naročila porabijo približno 2000 milijard evrov ali okoli 14 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU.
EU je leta 2014 reformirala direktivi o javnem naročanju, da bi z njim povezani postopki postali enostavnejši, transparentnejši in inovativnejši ter da bi se malim in srednjim podjetjem olajšalo dostop do javnih naročil.
A ta reforma je bila po oceni sodišča razmeroma neuspešna. "Dejansko so se postopki v teh desetih letih podaljšali za 50 odstotkov, tako ponudniki kot tudi javni organi pa so menili, da so postopki naporni v primerjavi s fleksibilnejšim naročanjem v zasebnem sektorju. Tudi delež javnih naročil, oddanih malim in srednjim podjetjem, se ni povečal, najcenejši ponudniki pa so še naprej prejeli večino naročil," so povzeli.
Negativno izstopa Slovenija
Trendi pri treh ključnih kazalnikih konkurence - postopki z eno samo ponudbo, neposredne oddaje javnih naročil in število ponudnikov - so bili v večini držav članic še vedno nezadovoljivi, konkurenca pa se na splošno ni izboljšala, so dodali.
Leta 2021 so postopki z enim samim ponudnikom predstavljali 42 odstotkov vseh oddanih javnih naročil, kar je največ doslej. Ta delež se je od leta 2011 po vsej EU skoraj podvojil, posebej negativno pa izstopa Slovenija, kjer je bil leta 2021 s 73 odstotki najvišji.
Leta 2021 je bila na oblasti tretja vlada Janeza Janše, v kateri sta poleg stranke SDS sodelovali še NSi pod vodstvom Mateja Tonina in takratna SMC (pozneje se je preimenovala v Konkretno, ki jo je vodil Zdravko Počivalšek. Sicer pa je bil delež javnih naročil z enim ponudnikom visok že v letih 2018 (55,5 odstotka, 2019 (68,8 odstotka) in leta 2020 (55,9 odstotka).
Število podjetij, ki so pri postopku oddala ponudbe, se je medtem v obravnavanem desetletju skoraj prepolovilo, in sicer s približno šestih na tri. Poleg tega so javni organi pri oddaji javnih naročil eno ali več podjetij pogosto neposredno pozvali k oddaji ponudbe, ne da bi pri tem objavili javni razpis, so opozorili na sodišču. "Take neposredne oddaje javnih naročil so dovoljene samo v zelo posebnih okoliščinah, saj ovirajo konkurenco in bi morale biti izjema," so podčrtali.
Revizorji so zaskrbljeni tudi zaradi transparentnosti postopkov, "ki je eden ključnih zaščitnih ukrepov proti tveganju goljufij in korupcije, ter majhnega obsega čezmejnih oddaj javnih naročil". Evropsko komisijo so zato izrecno pozvali, naj razjasni cilje javnega naročanja in predlaga ukrepe za odpravo ključnih ovir za konkurenco.
Spomnili so še, da je Evropska komisija začela leta 2017 izvajati novo strategijo, a je po njihovem mnenju skupaj z državami članicami storila premalo, da bi opredelila in obravnavala temeljne vzroke za upad konkurence, med katerimi so po njihovem mnenju upravno breme, preveč restriktivni pogoji za sodelovanje, prilagojene specifikacije in tržna koncentracija.
"Komisija in države članice so se bolj osredotočile na skladnost s pravili kot na smotrnost, poleg tega pa ni dovolj zavedanja o tem, da je konkurenca eden osnovnih pogojev za stroškovno učinkovita javna naročila," so zapisali revizorji.
Evropsko komisijo so glede na izsledke pozvali k pripravi akcijskega načrta, s katerim bo odpravila ključne ovire za konkurenco in povečala privlačnost javnih naročil za podjetja.
