Mir, svoboda in samoodločba. To so tri temeljne točke, ki jih je v zvezi s prihodnostjo Katalonije v soboto v Bruslju sprejel Svet za republiko, ki mu predseduje odstavljeni katalonski premier Carles Puigdemont. Dokument se začenja z zahtevo po umiku španskih policijskih sil iz Katalonije in po preiskavi dejavnosti španskih policistov, ki so v zadnjih dneh, predvsem v noči s petka na soboto, vsevprek pretepali demonstrante v ulici Laietana, kjer je sedež Guardie civil v Barceloni. Vsebuje pa tudi zahtevo, naj se katalonska policija obnaša v skladu z demokratičnimi pravili; v zadnjih dneh je namreč tudi katalonska policija surovo ukrepala proti demonstrantom.
Pretepali so fante in dekleta
Premier se ne odziva
Manifestacije solidarnosti
V noči s petka na soboto je bilo v Barceloni zelo napeto. Policija je večkrat napadla demonstrante, kot je razvidno s številnih posnetkov na družabnih omrežjih, brez razloga. Pretepali so fante in dekleta, skupil jo je tudi novinar madridskega dnevnika El Pais, vendar ga je uredništvo takoj rešilo iz policijskega pridržanja. Take sreče pa niso imeli številni katalonski mladinci.
Zato so v soboto zvečer katalonske organizacije sklicale protestno manifestacijo nedaleč od sedeža španske policije v ulici Layetana v Barceloni. Zbralo se je več tisoč ljudi, vendar incidentov ni bilo.
Solidarnostne manifestacije so bile ob koncu tedna v številnih krajih v Španiji in izven nje. V Valencii je policija demonstrante razgnala, v San Sebastianu v Baskovski deželi se jih je zbralo več deset tisoč, manifestacije so bile še marsikje po Evropi, med drugim v Londonu in Berlinu. Nekaj dogodkov je posebej vrednih omembe. Na severu Katalonije je španska policija razgnala skupino demonstrantov, ki so postavili blokado na glavni avtocesti proti Franciji, vendar so Katalonci, ki živijo v Franciji, takoj postavili blokado na francoski strani meje.
Zadnja novica, res izvirna, prihaja z druge strani oceana: venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je izrazil zaskrbljenost zaradi napetosti v Kataloniji ob manifestacijah za "osvoboditev političnih zapornikov" in pozval k zmanjšanju napetosti in vzpostavitvi dialoga.
Ranjenih skoraj 600 ljudi
Zaradi nemirov, ki so prejšnji teden v Kataloniji izbruhnili po obsodbi devetih katalonskih voditeljev zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev, je zdravstveno oskrbo potrebovalo 579 ljudi, je sporočila katalonska ministrica za zdravje Alba Verges. Štirje poškodovani so oslepeli na eno oko. Skupno so v bolnišnično oskrbo sprejeli 14 ljudi, ki so bili poškodovani med nočnimi protesti. Eden od teh je policist in je še vedno v kritičnem stanju. Stanje ženske, ki je bila v kritičnem stanju zaradi hude poškodbe možganov, se je izboljšalo, a je še vedno resno.
Ministrica za zdravje je glede delno oslepljenih dejala, da je nemogoče dokazati, da se je to zgodilo zaradi gumijastih nabojev, ki so jih izstrelili policisti, a dodala, da je "jasno, kaj se v teh dneh dogaja". Prav tako je obsodila uporabo takšnih represivnih sredstev, saj da jih je katalonski parlament prepovedal. "Mislim, da jih ne bi smeli več uporabljati, želimo policijo 21. stoletja," je še dodala. (sta)
