Trump in Johnson v boju za politično preživetje

Kar dva nekdanja vrhunska politika, tako podobna v skoraj absolutističnem načinu vladanja, v teh dneh trepetata za svojo politično prihodnost. Prejšnji ameriški predsednik Donald Trump, ki je že razglasil boj za vnovično republikansko nominacijo v bitki za Belo hišo, čaka na vložitev obtožnice zoper njega zaradi finančnih rabot in laganja v predpredsedniških časih. Britanski premier Boris Johnson, ki ga je s položaja odnesla lastna stranka, pa se zagovarja zaradi tako imenovane afere Partygate, prirejanja zabav v času covida, ko so bili navadni Britanci po ukazu njegove vlade zaprti med štiri stene in jim je bilo omejeno druženje na le nekaj oseb.

Trumpa, ki nikdar ni varčeval z obtožbami na račun političnih nasprotnikov, četudi so bile praviloma izmišljene, čaka vložitev sodne obtožnice zaradi ponarejanja poslovnih listin v povezavi s plačilom za molk pornografski igralki Stormy Daniels. Četudi so mnogi pričakovali, da bo velika porota, ki jo je sklical tožilec Manhattna Alvin Bragg, potrdila obtožnico v sredo, se to še ni zgodilo. Naj pa bi se do konca tedna in Trump bi se, napovedujejo ameriški mediji, moral zglasiti na sodišču prihodnjih teden. Pripadniki tajne službe, ki varujejo tudi bivše predsednike, se o tem že nekaj dni usklajujejo s pravosodnimi organi in newyorško policijo. Kajti Trump namerava iz vsega skupaj v svojem stilu napraviti predvolilni spektakel: po besedah neimenovanih sogovornikov, ki jih navaja britanski časnik Guardian, naj bi si prav želel priti pred sodišče vklenjen, seveda ob prisotnosti čim več kamer. Že minulo soboto je napovedal, da ga bodo v torek, 21. marca aretirali, in svoje podpornike pozval k množičnim protestom. Ljudje ga niso uslišali, v New Yorku se je zbralo le nekaj njegovih privržencev. Trumpa ne bodo aretirali, če prostovoljno pride na odvzem prstnih odtisov in fotografiranje za kartoteko, saj pri očitanih dejanjih ne gre za velik zločin. V vsakem primeru pa bo na sojenje počakal na prostosti. In za kaj gre? Trumpov bivši odvetnik Michael Cohen je pred volitvami leta 2016 plačal pornografski igralki Stormy Daniels 130.000 dolarjev za molk o spolnem odnosu s Trumpom. Cohen je končal v zaporu zaradi kršenja zvezne zakonodaje o financiranju volilnih kampanj in je sedaj glavna priča proti Trumpu. Glavni Trumpov greh naj bi bil v tem, da je denar šel iz sredstev za predvolilno kampanjo, strošek pa so opredelili kot vračilo pretirane politične donacije.

Trumpu sicer grozi še nekaj sodnih pregonov. V zvezni državi Georgia se obeta obtožnica zaradi poskusa spreminjanja izida predsedniških volitev 2020, v Washingtonu pa zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše in spodbujanja k napadu na kongres 6. januarja 2021.

Bivšega premierja Združenega kraljestva Borisa Johnsona bremenijo manj hudih stvari. On in njegovo osebje naj bi bili namreč v času pandemije covida prirejali zabave v vladnih uradih, kar sicer ni kaznivo, je pa politično nadvse sporno. Zaradi tega je Johnson lani odletel s položaja predsednika vlade in konservativne stranke, zdaj pa je njegovo ravnanje vzel pod drobnogled parlamentarni odbor. Johnson je sicer priznal, da je zavajal parlament, ko je dejal, da zabave v njegovi pisarni na Downing Streetu 10 v letih 2020 in 2021 niso kršile strogih omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covida, vendar pa vztraja, da tega ni storil namerno in da je ravnal v dobri veri. Toda če Johnson članov odbora ni prepričal, da ni zavajal namerno, bi ga lahko obtožili zaničevanja parlamenta. Odločili naj bi do poletja. In če bi ga nato suspendirali za več kot deset dni, bi lahko prišlo do nadomestnih volitev na njegovem sedežu v okrožjih Uxbridge in South Ruislip v Londonu.