"Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je danes tvitnil Trump.
Pred tem je Teheran v nedeljo naznanil peto fazo umika od obvez jedrskega sporazuma iz leta 2015. Po novem naj ne bi več upošteval omejitev glede jedrskega programa. Gre tako za omejitve glede zmožnosti in ravni bogatenja, shranjevanja obogatenih snovi, pa tudi glede raziskav in razvoja.
{twitter}https://twitter.com/realDonaldTrump/status/1214197038063243266{/twitter}
ZDA so se pod Trumpom že umaknile iz sporazuma, ki je Iranu prinesel umik mednarodnih sankcij v zameno za spoštovanje omejitev jedrskega programa. Cilje je bil Iranu preprečiti razvoj jedrskega orožja. ZDA so po umiku proti Iranu tudi znova uvedle sankcije, nakar je Iran postopoma začel opuščati izvajanje določil sporazuma.
K zadnjemu odmiku ga je spodbudila dodatna zaostritev odnosov z ZDA, potem ko je bil v petek v ameriškem letalskem napadu v Iraku ubit visoki iranski general Kasem Solejmani.
Nato poziva Iran k umiritvi razmer
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju Iran pozval, naj se izogiba nadaljnjemu nasilju in provokacijam. Zaveznice pozivajo k umiritvi razmer, saj nov konflikt ni v nikogaršnjem interesu, je poudaril Stoltenberg po sestanku o krizi na Bližnjem vzhodu. Povedal je tudi, da Nato začasno ustavlja usposabljanje v Iraku.
Zaveznice so po Stoltenbergovih besedah izrazile močno podporo Natovi misiji za usposabljanje v Iraku. Nato sicer začasno ustavlja usposabljanje na terenu in ostaja v tesnem stiku z iraškimi oblastmi, je povedal generalni sekretar.
Na vprašanja, ali so evropske zaveznice kritizirale ZDA zaradi likvidacije poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, je Stoltenberg odgovoril, da vse zaveznice skrbijo destabilizacijske dejavnosti Irana v regiji.
Von der Leynova po usmrtitvi Solejmanija poziva k ustavitvi kroga nasilja
Po nedavnem razvoju dogodkov v Iraku je zdaj pomembno ustaviti krog nasilja in zagotoviti prostor za diplomacijo, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v odzivu na krizo na Bližnjem vzhodu, ki jo je sprožila ameriška likvidacija poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija.
Evropa ima po besedah von der Leynove pri tem posebno odgovornost. "Ko napetosti rastejo, se Evropa pogovarja z vsemi vpletenimi," je izpostavila predsednica, ki je zaradi dosedanje neodzivnosti na krizo tarča ostrih kritik.
V tem kontekstu bo visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po njenih navedbah sklical posebno zasedanje zunanjih ministrov, da aktivira vse diplomatske poti.
Von der Leynova ob tem izraža globoko zaskrbljenost nad napovedjo Irana, da ne bo več spoštoval mednarodnega jedrskega sporazuma, ki ga je leta 2015 sklenil z ZDA, Rusijo in Kitajsko ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.
Ta napoved prihaja v času hudih napetosti v regiji, zato je z evropskega vidika pomembno, da Iran ta sporazum spoštuje. "Prepričati moramo Iran, da je to tudi v njegovem interesu," poziva predsednica.
Von der Leynova za sredo sklicuje posebno srečanje kolegija, ki bo posvečeno razvoju dogodkov v Iraku in regiji, na katerem bodo Borrell in drugi komisarji poročali o svojih dejavnostih in uskladili svoje ravnanje na tem področju.
Napetosti med ZDA in Iranom ter na sploh na Bližnjem vzhodu so močno narasle konec minulega tedna, potem ko so ameriške sile v letalskem napadu ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Solejmanija.
Iran je nato napovedal ostro maščevanje, v nedeljo pa je med drugim sporočil tudi, da povsem odstopa od mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015, s katerim se je v zameno za odpravo nekaterih sankcij zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja.
Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se sicer zaostrili, ko je ameriški predsednik Donald Trump leta 2018 odstopil od omenjenega sporazuma in znova uvedel sankcije proti Iranu.
