Tudi Avstrija podpira vstop Hrvaške v schengen, od 1. januarja predvidoma brez kolon na mejah

Besede avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja iz prejšnjega tedna, češ da zdaj ni čas za glasovanje o širitvi schengenskega območja, ker sistem zunanjih meja ne deluje, se bile očitno bolj namenjene za avstrijsko notranjepolitično rabo kot pa resna grožnja - zlasti Hrvaški. Avstrija bo namreč na glasovanju o širitvi schengna glasovala za vstop Hrvaške v schengen, je na svojem prvem uradnem obisku na Hrvaškem napovedal avstrijski kancler Karl Nehammer in s tem demantiral ministra iz vrst lastne stranke ÖVP. Tudi če so v avstrijski vladi mislili s tem resno, so hitro dobili opozorilo Evropske komisije, da tik pred zdajci tudi ni čas za takšne izjave.

"Ko govorimo o širjenju schengna in pri tem kritiziramo načrt Evropske komisije, je treba poudariti, da se to ne nanaša na Hrvaško. Posebej bomo glasovali za Hrvaško ter posebej za Bolgarijo in Romunijo," je po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem izjavil Nehammer. "Podprli bomo Hrvaško v schengnu, a bomo v tem pogledu zelo kritični do Romunije in Bolgarije," je dodal. Hrvaški je tudi čestital ob vstopu v območje evra in opozoril na enega največjih izzivov, s katerim se srečuje Avstrija, to so nezakonite migracije. Po njegovih besedah nezakoniti migranti ustvarjajo ogromen pritisk, čeprav je Avstrija država, ki nima zunanje meje EU. "Trenutno razpravljamo o širitvi schengna, hkrati pa vidimo, da ima posebej Avstrija probleme z nezadostno zaščito zunanjih meja. Obenem imamo manjšo zaščito meja znotraj EU in po našem mnenju ne more iti tako naprej. Treba bo sprejeti nekatere ukrepe," je poudaril kancler.

Plenković je dejal, da bo Hrvaška cenila podporo Avstrije pri vstopu v schengensko območje, ter poudaril, da se zaveda zaskrbljenosti Avstrije zaradi nezakonitih migrantov. "To, kar je dobro in kar sva skupaj potrdila, je, da ti ljudje, ki so prišli v Avstrijo, ne prihajajo prek Hrvaške, ampak z ozemlja drugih držav," je izpostavil hrvaški premier. Plenković je komentiral tudi nadzor na meji med Slovenijo in Hrvaško, a ni mogel zagotoviti, da tega po vstopu Hrvaške v schengen ne bo več. "Vi veste, da po tako imenovanem schengenskem mejnem kodeksu obstaja možnost, da države, če začutijo potrebo, začasno lahko sprejmejo te ukrepe. Naj najprej skočimo, pa potem recimo hop," je dodal.

Korak nazaj je stopila tudi Slovenija, ki sicer šteje hrvaško članstvo v schengnu za svoj strateški interes. Zunanja ministrica Tanja Fajon je sprva dejala, da je Slovenija na meji s Hrvaško pripravljena uvesti nadzor, ko ali če bo to potrebno, potem pa je svojo izjavo omilila in nekaj dni kasneje pojasnila, da to ni grožnja. "Pravzaprav ne razumem, zakaj je ta izjava dvignila toliko prahu. Ne gre za nič drugega kot to, da se vse države, ki so v schengenskem območju, lahko, če imajo kakršnakoli tveganja, odločijo uvesti notranje kontrole," je dejala Tanja Fajon. Pri tem je poudarila, da za zdaj ne vidi razlogov, da bi Slovenija tako ravnala. Pojasnila je, da notranji nadzor meja že sedem let izvaja peščica držav znotraj schengenskega območja, kar pa je po njenih besedah v nasprotju s pravnimi podlagami, ki državam tak nadzor omejujejo na dve leti.

Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, naj bi se ta zgodil 1. januarja 2023. Glede Hrvaške naj ne bi bilo ovir, vstopu Bolgarije in Romunije pa nasprotuje več držav, v prvi vrsti Nizozemska in Švedska.