Ratifikacijo protokola o pristopu Švedske k Natu mora sedaj podpisati še predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki bi lahko to storil še ta teden. Stockholm bo zatem za vstop v Nato potreboval samo še zeleno luč Madžarske.
Turčija pristopnega protokola Švedske do danes ni ratificirala zaradi več zahtev. Najbolj je vztrajala pri izročitvi članov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Švedska je v odgovor zaostrila protiteroristično zakonodajo in druge varnostne ukrepe.
Erdogan se je nato osredotočil na pričakovanja do ZDA, da bodo Turčiji prodale bojna letala F-16. Prodaja je naletela na odpor v kongresu zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji in sporov s članico Nata Grčijo. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med obiski v minulih treh mesecih v Ankari sicer dejal, da bi k odpravi nasprotovanja v kongresu lahko pomagala turška podpora švedskemu članstvu v Natu.
Erdogan je protokol o pristopu Švedske k Natu parlamentu uradno predložil že konec lanskega oktobra, parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa ga je nato odobril decembra. Turški parlament ga je nato danes prepričljivo podprl z 287 glasovi za, 55 proti in štirimi vzdržanimi.
Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja 2022 spričo ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva junija istega leta v Madridu.
Finska se je zavezništvu priključila aprila lani, Švedska pa po turški potrditvi sedaj čaka le še na zeleno luč Madžarske. Ta je blokado pristopa utemeljila s švedsko kritiko stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem. Obenem pa se zdi, da Budimpešta deluje vzporedno z Ankaro, kot je v primeru Finske.
Švedi ne vidijo razloga za pogovore z Madžarsko
Madžarski premier Viktor Orban je danes švedskega kolega Ulfa Kristerssona povabil v Budimpešto na pogovore o vstopu Švedske v Nato. Švedski zunanji minister Tobias Billström je kasneje v odzivu na vabilo dejal, da Madžarska med vrhom Nata v Madridu za razliko od Turčije ni predstavila nobenih zadržkov in da zato v tem trenutku ne vidi razloga za pogajanja.
Švedski premier Kristersson se na Orbanovo vabilo še ni odzval, je pa danes že pozdravil potezo turškega parlamenta, ki jo je označil za pozitivno. "Danes smo korak bližje temu, da postanemo polnopravna članica Nata," je ob tem zapisal v objavi na omrežju X.
Odločitev Turčije je v izjavi pozdravil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bo zeleno luč Turčiji kmalu prižgala še Madžarska. Dodal je, da bo "članstvo Švedske Nato okrepilo, za vse nas pa zagotovilo večjo varnost".
Podobno je na omrežju X ocenil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. Kot poroča AFP, pa so v odzivu Bele hiše dodali še, da je pristop Švedske k Natu "pomembna prioriteta" za predsednika ZDA Joeja Bidna.
