Tvegamo vrnitev davice, tetanusa, ošpic ...

15.07.2022 05:30

Rutinsko cepljenje otrok se je po vsem svetu močno zmanjšalo, kar pomeni, da bi bili v bližnji prihodnosti možni novi izbruhi bolezni, opozarja WHO

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Cepljenje somalskega begunskega otroka proti ošpicam v Etiopiji pod okriljem Urada Združenih narodov za begunce UNHCR
Reuter

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad za otroke (Unicef) sta opozorila, da je bil leta 2021 zabeležen največji upad rutinskega cepljenja otrok v zadnjih približno 30 letih. 25 milijonov otrok tako ni dobilo življenjsko pomembnih cepiv, kar pomeni, da bi bili v bližnji prihodnosti možni novi izbruhi bolezni.

Vse več otrok odrašča v konfliktnih okoljih

Delež otrok, ki so prejeli potrebne tri odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), kar je pokazatelj pokritosti s cepljenjem znotraj držav in med njimi, se je med letoma 2019 in 2021 zmanjšal za pet odstotnih točk s 86 na 81 odstotkov, so sporočili iz WHO. To je dva milijona več kot tistih, ki so izpustili odmerek leta 2020, in šest milijonov več kot leta 2019, kar kaže na naraščajoče število otrok, ki jih ogrožajo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 18 milijonov od 25 milijonov otrok v letu 2021 ni prejelo niti enega odmerka cepiva proti DTP. Od tega jih večina živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, največ v Indiji, Nigeriji, Indoneziji, Etiopiji in na Filipinih. Med državami z največjim relativnim povečanjem števila otrok, ki med letoma 2019 in 2021 niso prejeli niti enega odmerka cepiva, pa sta Mjanmar in Mozambik.

Tudi pokritost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam je leta 2021 padla na 81 odstotkov, kar je najnižja raven po letu 2008. Podoben upad cepljenja so zabeležili še pri otroški paralizi in virusu HPV, ki deklice varuje pred rakom na materničnem vratu pozneje v življenju.

Zmanjšanje je posledica številnih dejavnikov, vključno z večjim številom otrok, ki živijo v konfliktnih in nestabilnih okoljih, kjer je dostop do cepljenja omejen, povečanim številom napačnih informacij in težavami, povezanimi s pandemijo covida-19, kot so prekinitve storitev in dobavne verige.

Narašča tudi podhranjenost

"To je rdeči alarm za zdravje otrok. Priča smo največjemu trajnemu upadu cepljenja otrok v eni generaciji, posledice pa se bodo merile v življenjih," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. Pri tem je opozorila, da covid-19 ne bi smel biti izgovor za trenutno stanje, in dodala, da je treba nadoknaditi manjkajoče milijone cepljenj, sicer bomo neizogibno priča novim izbruhom bolezni.

To zgodovinsko nazadovanje v stopnji cepljenosti se dogaja ob hitro naraščajoči hudi akutni podhranjenosti. Podhranjen otrok ima že tako oslabljeno odpornost, zato lahko zaradi izpuščenih cepljenj običajne otroške bolezni zanj hitro postanejo smrtno nevarne. (sta)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta