"V Ukrajini je na tisoče obsojencev, ki se želijo pridružiti vojski," je že pretekli teden povedal minister Denis Maljuška. Dodal je, da ne vidi težav, če bi rekrutirali ljudi, ki znajo ubijati in lahko pomagajo pri eliminaciji ruskih osvajalcev.
Trenutna ukrajinska zakonodaja ne dopušča mobilizacije zapornikov, je pa že takoj po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 Kijev pomilostil več kot 300 zapornikov, ki so se želeli pridružiti vojski.
Nekateri obsojenci postali heroji
"Rekel bi, da je bila ta izkušnja bolj ali manj uspešna. Nekateri med obsojenci so postali heroji in bili odlikovani. Drugi so iz različnih razlogov ostali v ozadju, a kljub temu niso povzročili večje škode," pojasnjuje Maljuška.
Napovedal je, da bodo predlog zakona obravnavali v kratkem, saj da ni niti enega poslanca, ki bi mu nasprotoval. "Vsi razumejo, da lahko uporabimo obsojence, in tudi obsojenci so pripravljeni zaščititi svojo državo," je povedal minister.
Nejasna pravila
Za zdaj še niso jasna vsa pravila nadzora nad obsojenci, prav tako pa ni jasno, ali bodo skrajšali kazni tistim, ki se bodo pridružili vojski. Tudi vsi poveljniki niso pripravljeni v svoje vrste vzeti obsojencev in zapornikov. Maljuška pravi, da bo šlo najverjetneje za posebne enote.
V vojsko bodo lahko šli le tisti zaporniki, ki so odslužili večji del kazni in ki ne bodo nevarni za okolico. Po besedah ministra ne bo mogoče rekrutirati obsojenih zaradi kaznivih dejanj proti državi in zaradi dejanj, storjenih med služenjem vojaškega roka.
Rusija na bojišča poslala zapornike že v začetku invazije
Na drugi strani pa je znano, da je Rusija že pred dobrima dvema letoma v vojsko poslala tudi obsojence. V večji meri so bili rekrutirani v najemniško vojsko Wagner, ki jo je vodil pokojni Jevgenij Prigožin. Ta je hodil po zaporih in nudil zapornikom pomilostitve, če se pridružijo njegovim plačancem. Po njegovi smrti je rusko obrambno ministrstvo oblikovalo posebne enote, v katerih sodelujejo zaporniki.
Potrebovali bi pol milijona novih vojakov
Ukrajinski predlog sprememb zakonodaje kaže, da je država po več kot dve leti trajajoči vojni že obupana. Izčrpanim vojakom na bojiščih, izpostavljenim nenehnim ruskim napadom, želijo pomagati s svežimi silami. Glede na ocene naj bi potrebovali okoli pol milijona novih nabornikov, da bi lahko spočili izčrpane vojake in nadoknadili izgube.
Že dalj časa Ukrajina skuša spremeniti zakon o mobilizaciji, ki dopušča mobilizacijo moških, starejših od 27 let, povprečna starost vojakov pa je višja od 40 let. Kijevski parlament obravnava zakonodajo, ki bi znižala spodnjo starostno mejo za mobilizacijo na 25 let, vendar pa gre za zelo občutljivo temo. Prvi poskus glasovanja o teh spremembah ni bil uspešen zaradi strahu, da bi šlo lahko za kršenje človekovih pravic in korupcijska tveganja.
