Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v govoru v Evropskem parlamentu, enem najtežjih doslej, zavzela za zmanjšanje porabe elektrike. Napovedala je tudi omejitev prihodkov podjetij, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo tehnologije, cenejše od plina. S tem ukrepom bo na voljo 140 milijard evrov za pomoč odjemalcem pri soočanju z visokimi cenami.
Trg elektrike ne deluje
"Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene. Zato predlagamo ukrepe za države članice, kako naj zmanjšajo porabo," je Von der Leynova povedala v nagovoru o stanju v EU v Evropskem parlamentu. Vendar pa je potrebna tudi podpora malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom. "Pomoč potrebuje na milijone Evropejcev," je dejala. Članice EU po njenih besedah za pomoč ranljivim prebivalcem namenjajo že milijarde evrov, vendar pa to ne bo dovolj. Zato komisija predlaga omejitev prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. "V teh časih ni prav, da ta podjetja prejemajo izjemne, rekordne dobičke zavoljo vojne in to na plečih potrošnikov," je poudarila predsednica. "Z našim predlogom bomo zbrali več kot 140 milijard za države članice, da bi omilile težave," je napovedala ob tem.
K soočanju s tovrstnimi težavami morajo po njenem prispevati tudi podjetja, ki delujejo v energetskem sektorju. Šlo naj bi za nekakšen solidarnostni prispevek panog, ki lahko električno energijo proizvajajo ceneje, kot je to mogoče s plinom. Komisija obenem pripravlja ukrepe za olajšanje težav, ki jih imajo energetska podjetja zaradi velikih nihanj cen elektrike. Napovedala je celovito reformo trga elektrike, saj ta ne deluje več. Predloge bodo ministri EU, pristojni za energetiko, obravnavali na izrednem zasedanju 30. septembra. V njih pa po poročanju slovenske tiskovne agencije STA ni predvidenih samodejnih zaščitnih sistemov, s katerimi bi omejili velika nihanje cen elektrike, ki povzročajo likvidnostne težave podjetij. Za uvedbo tovrstnih varovalk si močno prizadeva tudi Slovenija.
Slava Ukrajini!
Sicer je predsednica komisije Ursula von der Leyen letni nagovor pred evropskimi poslanci v Strasbourgu v začela čustveno. Uvodoma je dejala, da "še nikoli prej takega nagovora ni bilo medtem, ko na evropskih tleh poteka vojna". "Tistega jutra smo se Evropejci zbudili zgroženi, toda vsa celina se je dvignila v solidarnosti. Nismo se skrili, pač pa smo našli pogum in se soočili z nastalo situacijo." Potem je pozdravila častno gostjo, soprogo ukrajinskega predsednika Oleno Zelensko, ki je fizično prisotna v dvorani. Polaskala je njej, njemu možu, vsem Ukrajincem, ki so postali "herojski evropski narod". Zato je vzkliknila: "Slava Ukrajini!" In dodala, da naša solidarnost z Ukrajino ostaja neomajna. EU ji bo še naprej pomagala z orožjem, denarjem, z gostoljubjem ukrajinskim beguncem. Kasneje je sicer tukaj dodala opazko, da gostoljuben sprejem ukrajinskih beguncev v EU ne bi smel biti izjema, pač pa bi se morali tako obnašati do vseh migrantov. Polaskala je tudi EU, češ, da je "pred petnajstimi leti ob izbruhu finančne krize še dolga leta iskala rešitve, ob pandemiji je to trajalo nekaj tednov, ko pa so ruske sile v agresiji nad Ukrajino prečkale meje, smo zmogli odziv takoj."
Še danes v Kijev
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu sporočila, da še danes odpotuje v Kijev na pogovor k ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskem. "Notranji trg je eden največjih uspehov Evrope. Čas je, da postane zgodba o uspehu tudi za naše ukrajinske prijatelje," je dejala predsednica komisije in dodala, da bo unija pomagala pri obnovi v vojni poškodovanih šol v Ukrajini. Za to bo namenila 100 milijonov evrov. "Pol milijona ukrajinskih otrok je začelo pouk v EU. Mnogi drugi v Ukrajini pa preprosto nimajo več razredov, kamor bi se vrnili," je dejala. Omenila je še, da je Ukrajina je že od marca del evropskega električnega omrežja in v EU že izvaža elektriko, kmalu pa bo postala tudi del evropskega mobilnega omrežja.
Nadaljevala je, da so pred Evropejci "težki trenutki". "Naši nasprotniki bodo skušali med nas vnesti razdor z vojno proti energetiki, našemu gospodarstvu, vrednotam, prihodnosti. Gre za boj avtokracije zoper demokracijo!" Zavzela se je, da se popolno odpoved ruskemu plinu in drugi energiji iz te države in obžalovala, da "nismo poslušali Putinovih kritikov, kot je bila Ana Politkovska in drugi novinarji, pa naše članice z Baltika ter iz Srednje in Vzhodne Evrope, ko so nas opozarjali, da bo Vladimir Putin šel do konca." "Nezanesljive dobavitelje je treba zamenjati z zanesljivimi, Rusijo na primer z Norveško, in o tem že tečejo pogovori."
Von der Leynova je zatrdila, da najhujše sankcije, kar so bile uvedene, zoper Rusijo že delujejo: "Od sveta smo odklopili tri četrtine ruskih bank, ruska proizvodnja avtomobilov je padla za 75 odstotkov, Rusijo je zapustilo tisoč podjetij, Aeroflot ne leti več, ruska vojska pa elektronske čipe jemlje iz gospodinjskih aparatov, ker jih za orožje nima več kje dobiti." "Krmelj je kriv za to pogubno pot v Putinovo smer proti smrti. Zato je zdaj čas za odločnost in ne za popuščanje!"
Kriza pa še fašizem
Von der Leyen je v današnjem nagovoru predstavila tudi predloge zakonodaje na drugih področjih. Med temi so predlogi akta o svobodi medijev, akta o kibernetski odpornosti, uredbe o prepovedi izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom, ter izrednega instrumenta za zaščito dobavnih verig v času kriz.
Sedaj se je v evropskem parlamentu začela debata. Govorniki iz vrst socialnih demokratov in Zelenih so komisijo opozarjali na nujnost spoštovanja vladavine prava v Evropi ter opozarjali na vzpon fašizma na starem kontinentu. Predstavniki z desnega političnega pola, pa so ji odgovarjali, da to ni prva grožnja evropskim ljudem, pač pa je to grozeča gospodarska kriza, ko se zapirajo podjetja in trgovine, zato bi jih morali evropske institucije morali zaščititi pred tem, toda "kapica za cene energije ostaja še naprej zgolj predmet debat in ne dejstvo".