Volitve v Iranu: Predsednik bo tokrat po okusu ajatol

Po dveh mandatih in osmih letih vladanja zmernega - za tamkajšnje razmere celo reformističnega - predsednika Hasana Rohanija se v Islamski republiki Iran obeta vnovični zasuk v skrajni konservativizem. V državi z okoli 83 milijoni prebivalcev namreč danes volijo Rohanijevega naslednika, ki bo oblast prevzel avgusta. Glede na spisek kandidatov, ki so šli skozi sito vplivnega sveta varuhov in ostali v bitki do konca, je jasno, da bo novi predsednik (podobno kot Rohanijevi predhodniki) iz vrst ultrakonservativcev. Favorit je en sam: predsednik vrhovnega sodišča Ebrahim Raisi, ki uživa podporo vrhovnega ajatole (verskega voditelja) Alija Hameneja in izredno vplivne Revolucionarne garde.

Vrste predsedniških kandidatov so se zredčile že konec maja, ko je svet varuhov objavil, kdo sploh sme kandidirati. Prijavljenih je bilo skoraj 600 kandidatov, med njimi je bilo tudi 40 žensk, ki v iranskem političnem življenju igrajo zgolj obrobno vlogo. Na splošno presenečenje so odpadli trije najbolj znani kandidati: nekdanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, glavni jedrski pogajalec Ali Laridžani in podpredsednik Ešak Džahangiri. Selekcija je bila tako ostra, da je celo ajatola Hamenej (morda sicer s figo v žepu) svet varuhov, ki ga sestavljajo kleriki-pravniki, pozval, naj še enkrat premisli. A ostalo je pri sedmih imenih, poleg Raisija so dobili dovoljenje za kandidaturo še nekdanji poveljnik Revolucionarne garde, generalmajor Mohsen Rezaj, ultrakonservativni nekdanji jedrski pogajalec Saed Džalili, guverner centralne banke Abdulnaser Hemati, reformistični nekdanji podpredsednik Mohsen Mehralizadeh ter ultrakonservativna poslanca Alireza Zakani in Amirhosein Gazizadeh-Hašemi. Toda nekaj dni pred volitvami je iz tekme izstopil reformist Mohsen Mehralizadeh, v sredo sta mu sledila še Said Džalili in Alireza Zakani.

Za 60-letnega Raisija velja, da je član tako imenovanega Hamenejeva notranjega kroga in mnogi ga vidijo kot morebitnega naslednjega velikega ajatolo, saj je Hamenej star 82 let. Raisi je med drugim že dolga leta oster nasprotnik iranskega jedrskega sporazuma, ki predvideva opustitev bogatenja urana v zameno za ukinitev zahodnih sankcij. Sporazum je leta 2018 s šestimi svetovnimi silami, v prvi vrsti ZDA pod tedanjim predsednikom Barackom Obamo, podpisal Rohani, enostransko pa ga je prekinil prejšnji ameriški predsednik Donald Trump. Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa še narasla, so sicer poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov.

Toda predsednik države, ki vodi tudi vlado, je v Iranu zgolj voditelj civilne veje oblasti, glavno besedo ima nadvse vplivni kler. Od islamske revolucije leta 1979 je tako rekoč vsa oblast v rokah vrhovnega voditelja, po ajatoli Homeiniju je od leta 1989 to Hamenej. Predsednik ima kljub temu precejšen vpliv na različnih področjih, od gospodarstva do zunanjih zadev, a zadnjo besedo ima zmeraj ajatola. Toda ker se ljudstvo ne upa javno upreti verskim voditeljem, je v primeru nezadovoljstva vedno na udaru civilna oblast. V Iranu so zaradi vse slabše ekonomske situacije in posledične brezposelnosti pozimi leta 2017-2018 in nato še novembra 2019 izbruhnili protivladni protesti, ki so jih oblasti ostro zatrle, lani pa je izbruhnila še pandemija covida-19, ki je Iran prizadela huje kot katerokoli drugo državo v regiji.