Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Beogradu srečal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Med drugim sta govorila o vplivu vojne v Ukrajini na Zahodni Balkan in evropski perspektivi regije.
Pahor, ki se je v Beogradu mudil v okviru priprav na vrh pobude Brdo-Brioni, ki ga bo 12. septembra gostil na Brdu pri Kranju, je izrazil upanje, da bodo voditelji na Zahodnem Balkanu uspeli zbrati dovolj politične modrosti in volje, da se vsa bilateralna vprašanja rešujejo z dialogom in po mirni poti ter da se okrepi skrhano zaupanje. Izrazil je prepričanje, da bo to tudi sporočilo vrha, so sporočili iz urada predsednika republike.
Predsednika sta govorila o vseh pomembnih vprašanjih za uspeh pobude Brdo-Brioni glede dveh ciljev, ki sta bila v ospredju v minulih enajstih letih. To sta evropska perspektiva Zahodnega Balkana ter mir, stabilnost in razvoj te regije.
Pahor še enkrat za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana
O vojni v Ukrajini je predsednik Pahor opozoril, da ne prispeva k stabilnosti v regiji, vendar tako Vučič kot sam dobro razumeta, da je treba na Zahodnem Balkanu ne glede na vse nezaupanje in bilateralne probleme imeti dovolj politične moči, da ohranimo mir in varnost ter državam zagotovimo evropsko perspektivo. Pahor se je zavzel za to, da se za Srbijo, Črno goro in Severno Makedonijo pospešijo pristopna pogajanja ter da BiH do konca leta dobi status kandidatke za članstvo.
Vučić je na novinarsko vprašanje, ali se bo Srbija pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, odgovoril, da bo imela Srbija obveznost sledenja skupni zunanji in varnostni politiki EU tik pred članstvom v povezavi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vendar pa je opozoril, da države še nihče ni obvestil, da je tik pred članstvom, niti tega nihče očitno ne načrtuje.
"Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila. In vidimo, da imamo s Slovenijo dobre odnose." Češ, Slovenija je, tako kot npr. Francija, Nemčija in ZDA, priznala Kosovo, kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN in resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1244.
Vučić: Srbijo bom vodil v skladu z njenimi interesi
Ker ta zgodba po njegovih besedah še ni zaključena, sta se s Pahorjem pogovarjala, kako "težave reševati na miren način", da bi se izognili "popolnemu viharju" v regiji, ki bi škodil vsem. Pri tem vidi podporo Slovenije kot zelo pomembno. "Hvaležen sem Pahorju, ki poskuša razumeti stališča Srbije, sit pa sem tistih iz Evrope in sveta in tega, kdo mi bo kdaj in kje prisolil klofuto. Srbijo bom vodil v skladu z njenimi interesi," tako Vučić v Beogradu.
Pahor je po poročanju Tanjuga odgovoril, da bi sam sicer želel videti, da bi vse države, ki želijo vstopiti v EU, podprle sankcije unije. Je pa znova ocenil, da bi k takšni odločitvi pripomogla jasna volja EU, da se države z območja hitro pridružijo povezavi. Če bi bila Srbija stoodstotno prepričana o svoji evropski prihodnosti, bi po Pahorjevem mnenju razmislila tudi o odnosih z Rusijo.
Slovenski predsednik je po srečanju tudi dejal, da naj bi do do konca leta znova zagnali Berlinski proces za države Zahodnega Balkana. Ni skrivnost, da kot prijatelj te regije podpira pobudo Odprti Balkan, je dejal in čestital Vučiću ter voditeljem članic za napredek pri tej pobudi. To je ena redkih konstruktivnih pobud za povezovanje in sodelovanje v regiji, je dejal Pahor. Kot poroča Tanjug, pa je pri tem poudaril, da pobuda Odprti Balkan ni alternativa evropskim integracijam, ampak je "veliki prijatelj širitve, ki ta proces dopolnjuje".
V pobudi Odprti Balkan, ki je bila ustanovljena jeseni 2019, sodelujejo Srbija, Albanija in Severna Makedonija, njen glavni namen je krepitev sodelovanja, olajšanje pretoka ljudi, blaga in kapitala. Kosovo, Črna gora in BiH se pobudi, ki ima podporo tudi v mednarodni skupnosti, kljub pozivom doslej niso priključile.
Vučić je sicer pohvalil gospodarske odnose med državama in poudaril, da bo trgovinska menjava letos presegla dve milijardi evrov. Po oblikovanju nove srbske vlade pričakuje skupno sejo obeh vlad in nato nove investicije. Beseda je po njegovih navedbah tekla tudi o sodelovanju pri naslavljanju energetske krize, ki se napoveduje za jesen in zimo. V Srbiji bi si želeli, da bi bil v evropsko ukrepanje na tem področju bolj vpet tudi Zahodni Balkan.
