Vzpon skrajne desnice v Nemčiji: Scholz ne deluje navdihujoče

Nemški kancler Olaf Scholz je pred dnevi v bundestagu stranke pozval k sodelovanju pri modernizaciji Nemčije in krepitvi konkurenčnosti nemškega gospodarstva. To je poimenoval pakt za Nemčijo. Dejal je, da je tako državljanom Nemčije kot tudi njemu dovolj statusa quo. "Samo skupaj se bomo otresli plesni birokracije, nenaklonjenosti tveganju in malodušja, ki je v preteklih letih zajelo našo državo," je dejal. V govoru je tudi priznal, da se je vlada, ki jo poleg Scholzevih socialdemokratov sestavljajo še Zeleni in liberalna stranka FDP, v zadnjih mesecih preveč prepirala.

Do Scholzevega pakta je bil kritičen vodja največje opozicijske stranke krščanskih demokratov CDU Friedrich Merz. Kanclerju je očital, da želi ustvariti državo, ki bi vse urejala s svojimi načrti za razširitev programov socialnega varstva. Poudaril je tudi, da CDU s sestrsko bavarsko stranko CSU nasprotuje proračunskim načrtom vlade za prenovo socialnih programov, predvsem pa, da nasprotujeta kanclerjevemu razumevanju moči države. Vodja opozicije je tako prepričan, da bi morala Nemčija zmanjšati birokracijo in delati na davčnih reformah. S tem bi, tako Merz, pomagali malim in srednje velikim podjetjem, kar je "pomembneje kot širitev socialne države".

Scholz AfD označil za rušilni stroj

Je pa bil Scholz na seji bundestaga, sicer namenjeni posvetu o proračunu, kritičen do opozicijske skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji zadnje javnomnenjske raziskave pripisujejo kar 22-odstotno podporo - Scholzevim socialdemokratom le 16-odstotno. AfD je kancler očital, da želijo doseči razgradnjo Evropske unije, čeravno je blaginja Nemčije tesno povezana s članstvom v uniji: "Velika večina državljanov ve, da je samooklicana 'alternativa' v resnici rušilni vod - rušilni vod naše države."

Kot je dejal v bundestagu, si kot kancler prizadeva usmeriti državo v pravo smer, narediti pogumne kompromise in opraviti praktično delo za državo. "Na ta način se lahko zoperstavimo tistim, ki želijo imeti politično korist s strašenjem ali scenariji propada," je še dejal nemški kancler Olaf Scholz.

Nemška javnost hitro naslika črni scenarij

Zgodovinar, politični analitik in poznavalec srednje- in vzhodnoevropske politike dr. Aleš Maver o aktualnem položaju nemške politike in krizi socialne demokracije, meni, da so za nemško volilno telo zadnjih dvajset let, od drugega mandata kanclerja Gerharda Schröderja, značilna velika nihanja v razpoloženju. "Nemške socialne demokracije spričo tega nikakor ne kaže odpisovati. Pred tremi leti si recimo skoraj nihče ni predstavljal, da bo čez leto dni socialdemokrat nemški kancler. Izpostavil bi še eno značilnost. Zdi se mi, da si nemška javnost v trenutkih težav kolektivno zelo hitro naslika črni scenarij, v zadnjem času recimo glede oskrbe z energijo in splošne draginje. To lahko v različnih okoliščinah povzroči bodisi izjemno zaupanje bodisi izjemno nezaupanje v vladajoče. V prvi fazi pandemije je prevladovalo bolj prvo, zdaj pa je Nemčija v fazi, ko prevladuje drugo. Seveda je razlaga tudi v tem, da je trenutna koalicija zelo raznorodna in da Olaf Scholz verjetno res ni oseba, ki bi delovala izjemno navdihujoče. Vse skupaj nato privede do vzpona protestnih strank, kar pa tudi ni nič povsem novega," komentira Maver.

Glede rasti popularnosti desnih strank, kot sta AfD in Svobodni volivci, ki sicer ni parlamentarna stranka, ima pa nekaj predstavnikov v deželnih parlamentih in dva v Evropskem parlamentu, sogovornik razlaga, da AfD ni samo prehodila dolge poti od desnoliberalne, evroskeptične skupine iz leta 2013 do sedanje izrazito populistične stranke, ki stavi na to, da je pač proti, trenutno predvsem z zastopanjem putinofilskih in protiameriških stališč v nemški politiki: "Pred približno letom je bilo hkrati videti, da bo AfD ostala zgolj vzhodnonemška regionalna stranka in da je v zahodnih deželah klinično mrtva. Toda skrbi zaradi energetske oskrbe, draginje in gospodarskega položaja so jo nato praktično obudile od mrtvih. Ne gre pozabiti niti, da je sedanji položaj v nemški politiki še dediščina dolgega obdobja velike koalicije pod Angelo Merkel, ki v Nemčiji drugače kot v Avstriji ni veljala za običajno stanje in je privedla do vsebinskega izpraznjenja obeh partnerjev, zlasti krščanskih demokratov."

Levica na račun težav SPD ne pridobi ničesar

Maver še meni, da ni razlogov, da bi stranko Svobodnih volivcev, katere predsednik Hubert Aiwanger, hkrati tudi podpredsednik bavarske deželne vlade, je bil v preteklih dneh v središču škandala, potem ko je v javnost prišel antisemitski pamflet, ki ga je napisal v 80. letih prejšnjega stoletja, označili za skrajno desno stranko. "Gre za združenje politikov z lokalne ravni, ki so v glavnem zmerno konservativno ali celo sredinsko usmerjeni. Podobni so recimo Slovenski ljudski stranki, sploh na lokalni ravni. Do zdaj je šlo predvsem za fenomen, v glavnem omejen na južno in zahodno Nemčijo, predvsem Bavarsko, nato pa Severno Porenje-Vestfalijo in Baden-Württemberg. Zanimivo je, da na račun težav socialdemokratov in deloma tudi Zelenih ničesar ne pridobi Levica. Ta je razpeta med dve skoraj nespravljivo sprti frakciji," komentar o nemški politiki sklene profesor Aleš Maver.