O primerih kolere tako trenutno poročajo iz skupno 24 držav sveta, WHO pa ocenjuje, da je globalno tveganje za širjenje te bolezni zelo visoko.
Od začetka leta so se izbruhi kolere dodatno razširili v jugovzhodni Afriki. Izbruhi v Malaviju in Mozambiku so še vedno aktivni, o dodatnih izbruhih pa so poročali iz Tanzanije, Južne Afrike, Zimbabveja in Zambije. Poleg omenjenih držav se z izbruhi te bolezni soočajo tudi v Demokratični republiki Kongo, na Haitiju in v severozahodni Siriji, pa tudi v Libanonu, čeprav so tam zadnji primer uradno potrdili v začetku januarja, je razvidno iz poročila WHO.
Zdravstvena organizacija opozarja, da so splošne zmogljivosti odzivanja na številne in hkratne izbruhe še naprej omejene, med drugim zaradi pomanjkanja oralnega cepiva proti koleri ter preobremenjenosti javnega zdravstva, ki se ob tem sooča tudi z izbruhi drugih bolezni in drugimi izrednimi zdravstvenimi razmerami.
Tveganje je visoko
Na podlagi trenutnih razmer, vključno z naraščajočim številom izbruhov in njihovo geografsko širitvijo, WHO ocenjuje, da je tveganje za širjenje bolezni na svetovni ravni zelo visoko. Za trenutno pandemijo kolere je namreč poleg števila, obsega in sočasnosti izbruhov, značilno tudi širjenje bolezni na območja, kjer ta prej ni bila prisotna že desetletja in pa zaskrbljujoča stopnja umrljivosti.
V številnih državah so namreč zabeležili višje razmerje med številom primerov in smrtnostjo (CFR) kot v prejšnjih letih. To razmerje je na svetovni ravni leta 2021 povprečno znašalo 1,9 odstotka in 2,9 odstotka v Afriki, kar predstavlja znatno povečanje glede na ciljno stopnjo, ki naj bi znašala manj od enega odstotka. Po predhodnih podatkih naj bi bili podobnemu trendu priča tudi lani in letos.
Izziv za zdravstvene organe pri soočanju s kolero predstavlja tudi dejstvo, da do izbruhov prihaja v državah, ki se soočajo s humanitarnimi krizami in imajo krhke zdravstvene sisteme, vse skupaj pa dodatno poslabšujejo tudi podnebne spremembe, še piše v poročilu WHO.
