Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je napovedal kriminalistično preiskavo zaradi suma nepravilnosti pri povojni državni obnovi objektov na območju Banije, ki jo je pred dobrim tednom dni zatresel rušilni potres.
Preiskava naj bi razkrila, ali objektov res niso obnovili v skladu z gradbenimi pravili, kot trdi vse več kritikov. Prenova naj bi namreč potekala mimo vseh standardov in brez ustrezno ojačanih armiranobetonskih elementov, celo med opekami na zidovih ni bilo kakovostne vezave, je poročal zagrebški Jutarnji list. Zato so se hiše v potresu podirale kot hišice iz kart. Hrvaški tednik Nacional na spletni strani navaja, da je na hiši, veliki sto kvadratnih metrov, mogoče "privarčevati" tudi več kot 13.000 evrov, če vgradiš za tretjino manj železne konstrukcije, kot je predpisano. Lastniki po vojni obnovljenih in v potresu močno poškodovanih hiš dodajajo, da je šlo za amatersko in stihijsko obnovo brez ustreznega nadzora. To da je omogočilo različne malverzacije z gradbenim materialom in denarjem za obnovo.
Katastrofalno stanje
Vlada premiera Andreja Plenkovića iz vladajoče HDZ je medtem ustanovila krizni štab, ki ga bo vodil minister za vojne veterane Tomo Medved. Že v ponedeljek je na potresnem območju, to je v sisaško-moslavinski županiji in tudi v delih karlovaške in zagrebške županije, razglasili stanje katastrofe. To pomeni, da bo na teh območjih več pripadnikov civilne zaščite in drugih, ki bodo pomagali odpravljati posledice potresa.
Medtem se tla v Petrinji, Glini in Sisku še zmeraj tresejo. Eden od teh sunkov je včeraj dosegel 3,5 stopnje po Richterjevi lestvici, medtem ko je prejšnji torek najhujši rušilni sunek dosegel 6,2 stopnje. Umrlo je sedem ljudi, največ v okolici Gline, med njimi pa v središču Petrinje tudi dvanajstletna deklica. Župan Petrinje Darinko Dumbović se medtem priduša, da bo v Zagreb vrnil 30 milijonov kun nujne pomoči, češ da je mesto s 25 tisoč prebivalci dobilo primerljivo veliko manj te pomoči kot sosednja Glina, kjer živi blizu štiri tisoč ljudi. To pa menda zgolj zato, ker naj bi jo v Zagrebu delili po politični pripadnosti oziroma lojalnosti.
Iz Hrvatskih cest so sporočili, da je doslej ocenjene škode na cestah in mostovih za okoli 90 milijonov kun, iz Hrvatske elektroprivrede (HEP) pa poročajo o škodi, ki presega 100 milijonov kun. Na terenu naj bi bilo včeraj 700 statikov in gradbenih inženirjev, ki odločajo o tem, katere hiše bo treba porušiti. Po poročanju hrvaških medijev naj bi bilo na območju uničenih in hudo poškodovanih 17 tisoč objektov. Samo v Glini naj bi bilo brez strehe nad glavo 2500 ljudi. Nekateri lastniki stanovanjskih objektov, ki jih je po vojni obnovila država in so bili po potresu močno poškodovani, so izjavili, da so že pred leti opozarjali na pomanjkljivosti na svojih hišah. Mnogi lastniki so tudi potožili, da od takrat zanje sploh niso dobili niti uporabnih dovoljenj.
Zavrnil obtožbe
V sisaško-moslavinski županiji so med letoma 1995 in 2000 obnovili okoli 25.000 hiš, ki so bile porušene med vojno v prvi polovici 90. let. Država je za obnovo angažirala približno 150 gradbenih podjetij. Hrvaški mediji so zdaj poročali, da večina od teh podjetij ne obstaja več ali pa so se zamenjali lastniki. Povojno obnovo je koordiniral sedanji predsednik sisaško-moslavinske županije in inženir arhitekture Ivo Žinić, ki je bil takrat zaposlen na ministrstvu za razvoj in obnovo, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Žinić je včeraj pred novinarji v Petrinji zavrnil vse obtožbe, da bi bil odgovoren za nepravilnosti pri povojni obnovi. Kot je povedal v mikrofon HTV, naj bi bil tedaj odgovoren zgolj za koordinacijo obnove, ne pa za gradbeno izvedbo. Zatrdil je še, da se nobena od hiš, ki so jih obnovili po domovinski vojni, med potresom ni bila zrušila. Je pa priznal, da so nekatere vendarle poškodovane tudi tako hudo, da so dobile rdečo nalepko. Te bo zato treba zrušiti, saj so nevarne za bivanje in jih ni mogoče popraviti. Vsekakor je zagotovil: "Med obnovo smo spoštovali vse takratne gradbene standarde."
Poklicali smo urbanega sociologa Pavleta Gantarja, ki je bil v času potresa v Posočju na veliko noč leta 1998 z magnitudo 5,6 slovenski minister za okolje in prostor. Pod njim je Slovenija tedaj zagnala precej kvalitetno obnovo poškodovanih in uničenih hiš. To je bil namreč najhujši potres v Sloveniji v več kot sto letih. Prenova se je sicer zavlekla, toda Slovenija je nanjo danes lahko ponosna. Tako Gantar sosedom na Hrvaškem po potresu v Baniji svetuje: "Nikakor naj ne hitijo z obnovo, razen če so poškodbe res majhne. Tisti, ki odstranjujejo ruševine, in tisti, ki bodo načrtovali in speljali prenovo, bodo pod težkim kladivom in nakovalom. Kajti ljudje bodo zahtevali, da jim čim prej omogočijo vrnitev v svoje hiše. Za začetek naj jih nastanijo blizu njihovih porušenih domov. Če delo pri obnovi ne bo premišljeno, se bo to vsem hudo maščevalo že ob naslednjem potresnem sunku. Na neki način je treba hiteti počasi, obnoviti vse v skladu z ustrezno statiko in seveda standardi protipotresne gradnje. To je seveda dolgotrajnejši proces, ki zahteva veliko potrpljenja vpletenih. Ne bo enostavno, vmes pa se zmeraj pojavijo še drugi problemi, od lastniških naprej." (bj)
