Znova mazaška akcija

Na Tržaškem in Goriškem so včeraj zaznamovali spomin na tisto, kar imenujejo osvoboditev izpod jugoslovanske okupacije. Po koncu druge svetovne vojne so se namreč 12. junija 1945 na pritisk zahodnih zaveznikov naši partizani morali umakniti iz Trsta in Gorice, ki so ju izpod nacifašizma osvobodili 1. maja 1945. Občina Trst je sklep o uvedbi praznika osvoboditve sprejela 22. maja letos, občina Gorica pa je s sklepom, sprejetim v torek, datum 12. junij uvrstila med datume, pomembne za mesto, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Lacoti zgled Pahor in Janša

Zaradi ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom so včerajšnje slovesnosti potekale ob okrnjeni udeležbi in z omejenim programom. Na tržaškem Velikem trgu so slovesno dvignili italijansko in tržaško zastavo, pozneje pa položili venec k obeležju, ki so ga postavili v spominskem parku na Griču sv. Justa. Tržaški podžupan Paolo Polidori, glavni pobudnik novega dneva spomina, je med drugim poudaril, da se je 12. junij 1945 končalo trpljenje mesta. Po Polidorijevih besedah Tito ni hotel samo vpeljati komunizma, ampak Trst tudi priključiti k Jugoslaviji, je poročal Primorski dnevnik. Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota pa si je zaželel, da bi vsako leto na nedeljo po 8. maju počastili spomin na vse žrtve povojnih pobojev ne glede na njihovo pripadnost, podobno kot sta to nedavno v Kočevskem rogu storila slovenski predsednik Borut Pahor in premier Janez Janša. V Gorici so novi praznik zaznamovali v spominskem parku ob obeležju Goričanom, deportiranim ob koncu druge svetovne vojne.

Fašistu se je hotelo zmešati

Odločitev obeh občinskih uprav je naletela na številne kritike, zlasti v levosredinskih strankah, organizacijah slovenske narodne skupnosti v Italiji in združenjih bivših partizanskih borcev. Družbenopolitično društvo Edinost je zato popoldne na tržaškem Borznem trgu pripravilo shod v počastitev drugega 12. junija. Tedaj, leta 1927, so se sestali krajevni sekretarji fašistične stranke in ukinili vsa slovenska in hrvaška društva na Primorskem in v Istri. Shod je z vzkliki zoper antifašiste skušal zmotiti znani tržaški neofašist, danes član stranke Bratje Italije, Roberto Menia, znan po tem, da je do zadnjega nasprotoval zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji. Baje stanuje na tem trgu. Ko je začel kot zmešan vpiti: "Sramota, sramota!", so ga zbrani ob pomoči italijanske policije brž ustavili, tako da večjega incidenta ni bilo.
So pa pristaši skrajno desničarskega gibanja CasaPound v noči na petek na pročelje Kulturnega doma Franceta Prešerna v kraju Boljunec pri Trstu nalepili transparent z napisom "12. 6. - Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince". Stavba ni bila prvič tarča tovrstnih incidentov. Prvič so neznanci podobne transparente nanjo nalepili ob obletnici usmrtitev žrtev drugega tržaškega procesa, drugič pa ob 10. februarju, italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus.

Biti strpno skupaj

Iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, so že sporočili, da so zaskrbljeni zaradi akcije v Boljuncu. Pozvali so, naj se za dobro tržaške pokrajine in celotne dežele Furlanije - Julijske krajine pozornost in prizadevanja usmerijo v projekte, ki imajo za cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobro mlajših generacij. Pri SSO so še spomnili, da bomo v prihodnjih tednih doživeli pomembne dogodke, ki se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. V mislih so imeli vrnitev Narodnega doma v roke slovenske manjšine, ki bo 13. julija, na stoletnico njegovega požiga.