Aljoša Stojič
Šestega aprila nas je ob vseh novovalovskih Hitlerjih - ki na terenu netijo vojne in na spletu sovraštvo, kar nas zanesljivo pelje v tretjo svetovno vojno - kar nekako sramežljivo oplazila obletnica nemškega napada na Jugoslavijo. Pa kaj bi s SFRJ, ko pa imamo že s svojo osamosvojitveno vojno preveč problemov, ker kao oni so se osamosvojili bolj, mi drugi pa malo manj. No, na koncu bo vse te probleme izravnala zemlja, tako da jih prepuščam politiki.
Šestega aprila sem bil na (dvojni) zabavi: srečali smo se ob 40-letnici mature, mi iz 4. D. Glede na vse Scile in Karibde minulih let se nas je zbralo ravno dovolj, točno pol, da smo konkretno proslavili in spomine obudili. Ker je novo boljše kot staro, smo se prelevili v kožo brezskrbnih najstnikov, ki so v srednji šoli še najmanj razmišljali o šoli. Tako sem tudi izvedel (bolje slej ko prej), da nam tistega usodnega olimpijskega leta ni bilo treba opravljati mature, če si izstopni letnik končal kot odličnjak. Seveda sem bil na pedagoški gimnaziji (današnji III.) odličen, ko se (mi) ni izplačalo, štirje, Simona, Sabina, Melita in Primož, pa so tisti osmoljenci, ki na maturitetnem izpitu niso mogli izbrati predmeta Obramba in zaščita, ki sem ga, jasno da kot edinega, opravil z odliko. Sedi, pet! Pa jaz sem še danes ekspert za obrambo in zaščito, zlasti pred manijaki na spletu. O drugih naših dijaških podvigih naj sodi zgodovina, ki se itak (samo) ponavlja. Tako smo meditirali, da je švedska skladba Diggi-Loo Diggi-Ley zmagala na Pesmi Evrovizije 1984, letos pa bo hrvaški pevec Baby Lasagna zažigal z Rim Tim Tagi Dim?! Isto sranje, drugo pakovanje.
Da pa smo bili generacija pred časom, je razvidno iz golega dejstva, da nas je na osnovi naših izpričanih dejanj v zlatem dijaškem obdobju kopiral Plavi orkestar s hitom (iz leta 1985) Bolje biti pijan nego star (tantiem nismo zahtevali, a navodila na obletnicah striktno upoštevamo, malodane orkestralno).
Šestega aprila se nisem spomnil samo na Hitlerja in 4. D, ampak tudi na naš in vaš Večer v nedeljo. Globok poklon vsem, ki ste z nami okroglo desetletje. Sicer smo 6. 4. 2014 začeli velikopotezno, na 64 straneh, ampak zdaj jih je ravno dovolj, točno pol. Prvi intervju nam je dal glasbeni virtuoz Luka Šulić, zadnjega Andreja Senčar, naj komedijantka festivala v Pekrah. Ni nam treba daleč, da najdemo izjemne ljudi. In jih (za vas) potisnemo v nedeljca. "Imejmo se radi in se več smejmo." Hvala za tako lep nedeljski intervju, gospa Senčarjeva, bodoča najbolj vesela babica.
