Nove analize, povezane s smrtjo in objavljene v strokovni reviji New England Journal of Medicine, kažejo, da od leta 2017 v ZDA več ljudi umre doma kot pa v bolnišnici. Da so ljudje pogosteje umrli doma kot kjerkoli drugje, se je prvič pokazalo v prvi polovici dvajsetega stoletja, je povedal soavtor študije dr. Haider Warraich: "Od sedemdesetih let, ko so začeli te podatke beležiti, je večina ljudi umrla v bolnišnici."
Doma najpogosteje umrejo moški, belci in starejši pacienti, med njimi oboleli za rakom, so pokazale analize. Ljudi, ki so se zdravili po kapi, je bilo med vsemi, ki so umrli doma, najmanj. “Ljudje z demenco najpogosteje umrejo v negovalnih ustanovah, pacienti z respiratornimi boleznimi pa v bolnišnicah. Najredkeje pa doma umrejo pacienti po kapi,” poročajo raziskovalci. Trend se že nekaj let spreminja, vključuje pa ljudi z vsemi vrstami bolezni.
Od leta 2003 do 2017 se je odstotek ljudi, ki so umrli doma, povečal za 29 odstotkov, v tem času pa je kar 30,7 odstotka ljudi umrlo doma. Medtem je število ljudi, ki so umrli v bolnišnici, padlo za 25 odstotkov, in bolnišnice so bile kraj, kjer je v letu 2017 umrlo 29,8 odstotka Američanov. Tudi število smrti v negovalnih ustanovah upada, s 23,6 odstotka na 20,8 odstotka.
Čeprav še vedno zajema majhen delež v statistiki, je največjo rast doseglo število smrti v ustanovah hospica. Tam je leta 2003 umrlo 0,2 odstotka ljudi, leta 2017 pa 8,3 odstotka, kar je več kot 41-kratna rast. Programi hospica omogočajo, da ljudje umrejo doma, kar je ključno pri tem, da tako hitro narašča število ljudi, ki so umrli v domači oskrbi, je povedal Warraich, direktor programa Heart Failure v bostonskem zdravstvenem sistemu za veterane.
Kot je Warraich povedal za Reuters, ti podatki odsevajo, kar ljudje želijo. "Če vprašate paciente ali svoje najdražje, kje bi želeli umreti, ne glede na to, kje so in kako bolni so, je dom prva izbira. Da lahko umreš v domačem okolju, je za mnoge paciente postalo zelo pomembno, tudi če so doma samo en dan."
Ugotovitev raziskovalcev torej nakazuje, da bi moralo biti žarišče zdravstvenega sistema preusmerjeno od bolnišnične oskrbe v zadnjih dnevih življenja. "Ker dom postaja kraj, kjer želi umreti večina ljudi, bi to moralo pritegniti pozornost politikov, ki bi se morali vprašati, kako zagotoviti dovolj sredstev za ljudi, ki želijo umreti doma, da jim bo to omogočeno," je še dodal Warraich. Če bi imeli programi hospica boljšo podporo in možnost, da ponudijo več storitev, domneva Warraich, bi še več ljudi izbralo možnost, da umrejo doma.
Odstotek ljudi, ki umrejo doma, je 30,7, kar je veliko manj kot v Kanadi, kjer je ta odstotek 59,9, ali v Angliji, kjer umre doma 46 odstotkov ljudi. Rezultati so zapleteni, saj je na mnogih mrliških listih navedeno, da je oseba umrla doma, v resnici pa se je to zgodilo v varovanem stanovanju ali domu za starejše. Tako torej ni vedno jasno, ali je program hospica potekal doma ali v negovalnih ustanovah. Analize, ki sta jih opravila Warraich in soavtorica študije Sarah Cross iz Duke University Sanford School of Public Policy v Durhamu v Severni Karolini, pa niso pokazale, kakšen je bil razlog, zaradi katerega so ljudje želeli umreti doma.
Tudi finančni razlogi "imajo vlogo pri odločitvi, kako in kje se želijo ljudje še zadnjič posloviti, a iz teh podatkov težko razberemo, kaj se v resnici dogaja. Iz rezultatov drugih študij vemo, da ljudje z višjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje umrejo doma - tako je v ZDA in tudi v drugih državah," pojasni Warraich. "Za veliko ljudi pa enostavno ni dosegljivo, da bi umrli doma, saj nimajo denarja, da bi se doma počutili udobno in bi bilo zanje dobro poskrbljeno," je še povedal. Tako na primer moški, zlasti poročeni, pogosteje umrejo doma, ker imajo v krogu družine večjo podporo. (Reuters)
