Balkanski narko karteli obvladujejo evropski trg

Ne le na področju gospodarstva, pojem kartelnega združevanja v nekem poslu je pogost tudi na področju trgovanja s prepovedanimi drogami, še vedno enem najbolj donosnih kriminalnih poslov po vsem svetu. Policijam v številnih državah je tako zelo dobro znan tudi pojem Balkanski narko kartel, v katerega se občasno združujejo kriminalne skupine s področja Balkana. Te združbe namreč nadzorujejo vsaj 60 odstotkov trgovine s prepovedanimi drogami v Evropi. Gre za izjemno dobro organizirane združbe, ki imajo tudi vse značilnosti kartela - da se torej združujejo zaradi poslovnih interesov.
A letošnjega julija je mednarodno policijsko sodelovanje vsaj nekoliko oslabilo to dobro organizirano združbo, njeno razkritje pa je ponovno pokazalo, kako spretni so Balkanci, ko se je treba lotiti ilegalnih poslov. Ti so v kriminalnih narko krogih še posebej cenjeni zaradi spretnosti pri organiziranju prevozov kokaina iz Južne Amerike v Evropo in pri distribuciji droge po evropskih državah, posebej v večjih mestih, kjer je s kokainom mogoče tudi največ zaslužiti. Balkanci so znani po tem, da imajo v nekaterih evropskih pristaniščih izjemno dobro organizirano mrežo sodelavcev, ki poskrbijo za pretovarjanje droge, ki jo potem po organizacijski vertikali znotraj združbe spravijo do manjših preprodajalcev in končnih kupcev.

V združbi tudi policist

Izkazalo se je, da je imel moški, ki je bil na samem vrhu ene od združb in tudi kartela, pri kolumbijskih dobaviteljih kokaina tako privilegiran položaj, da so mu najčistejši kokain dobavljali po ceni, o kateri so drugi kupci lahko samo sanjali. In tudi plačilne pogoje je imel privilegirane - polovico je namreč plačal takoj, ob dobavi, polovico pa, ko je robo prodal. Tako je lahko svoje kriminalno delovanje spravil na vrhunsko raven, poskrbel, da je drogo transportiral z jahtami, zasebnimi letali in še na kak način, da se le ne bi izvedelo, s čim se v resnici ukvarja, ker navzven je zadnjih nekaj let deloval kot uspešen poslovnež.

Operacija Družina

Izkazalo se je, da je pravo ime Dokovića Iljmija Frljučkić in je državljan Črne gore, deloval pa je z vsaj desetimi lažnimi identitetami, kar je seveda oteževalo delo organom pregona. Poznajo ga policije Kostarike, Belgije, Francije, Nizozemske, Češke, Hrvaške in Srbije, spremljali so ga agenti DEA (ameriškega zveznega urada za pregon trgovanja s prepovedanimi drogami) in Europola.

Milijon evrov v podvozju

O omenjenem Črnogorcu je sicer že leta 2003 pisal celo New York Times v članku o delovanju albanskega podzemlja in povezavah s kriminalci iz držav nekdanje Jugoslavije. Bil je namreč med prvimi, ki so na bankomate začeli nameščati skimmerje, naprave, ki omogočijo, da kriminalci pridejo do podatkov s kartic oziroma do denarja iz bankomatov. Očitali so mu tudi podtikanje požarov, rope draguljarn in zavarovalniške goljufije - tudi izgnali so ga iz države, a se je v ZDA vedno nekako vrnil, večinoma ilegalno oziroma z lažnimi dokumenti. Doković oziroma Frljučkić se je sicer leta 1994 na Floridi poročil s hčerko tamkajšnjega policista, v tistem času se je predstavljal kot Michael Iliryani, zadnja leta pa je uporabljal tudi imeni Živko Jović in Radovan Trzin, pred tem so ga poznali tudi kot Michaela Bugattija. Leta 1992 je bil na Floridi tudi aretiran, a naj bi se s tožilstvom pogodil za sodelovanje, saj jim je ponujal podatke o albanski mafiji in nekaterih drugih kriminalnih skupinah. Ko je bil že na prostosti, pa se je izkazalo, da so bili njegovi podatki povsem neuporabni, je za NYT povedal neimenovani policijski vir.