Človeštvo je potrebovalo več deset tisoč let, da je število ljudi doseglo prvo milijardo. To se je zgodilo okoli leta 1800. Za naslednjo milijardo je bilo potrebnih le še 130 let. Leta 1930 je bilo na Zemlji dve milijardi ljudi. In potem je šlo vedno hitreje. Tretjo milijardo smo dosegli le 30 let kasneje, leta 1960. Za četrto milijardo je bilo potrebno samo še pol toliko časa, že čez štirinajst let, leta 1974, smo jo dosegli. Pet milijard ljudi smo našteli trinajst let kasneje, leta 1987. Da je človeštvo doseglo šesto milijardo, je bilo potrebno le še dvanajst let, v zadnjem letu pred prelomom tisočletja smo bili tako daleč.
V 20. stoletju se je število prebivalstva z 1,65 milijarde povečalo na šest milijard, v samo 40 letih, med letoma 1959 in 1999, se je podvojilo s tri na šest milijard. V drugi polovici stoletja se je delež prebivalstva, ki živi v urbanih središčih, s 30 odstotkov v letu 1951 povečal na 56 odstotkov leta 2000. V istem obdobju se je pričakovana povprečna življenjska doba s 47 let povečala na 73,2 leta.
Trend rasti prebivalstva se je nespremenjen nadaljeval v začetku 21. stoletja. Tudi za sedmo milijardo je bilo potrebnih le dvanajst let, toliko nas je bilo 31. oktobra 2011.
Februarja 2021 nas je 7,8 milijarde. Hitrost naraščanja prebivalstva se še ni ustavila. Vsak dan se na Zemlji rodi okoli 390 tisoč otrok, umre 160 tisoč ljudi. Dnevno se populacija poveča za več kot 230 tisoč ljudi, na leto to pomeni 83 milijonov novih zemljanov. Mejo osmih milijard bomo dosegli že leta 2023, spet nova milijarda v dvanajstih letih.
Nas bo več?
Od tu naprej pa gredo projekcije v povsem nasprotne smeri. Organizacija združenih narodov, ki že od leta 1970 prireja konference o rasti prebivalstva, napoveduje, da bo svetovna populacija še naprej konstantno naraščala in prinesla veliko obremenitev sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, naraščanje revščine po svetu in velike migracije.
Čeprav se je stopnja rasti prebivalstva od vrhunca v 60. letih, ko je bila 2,09-odstotna, že precej znižala - in se bo zniževala še naprej, do leta 2050 naj bi se znižala na 0,5 odstotka in do konca stoletja na 0,03 odstotka -, bo število prebivalstva še vedno naraščalo, četudi nekoliko počasneje. Leta 2037 naj bi doseglo devet milijard, leta 2055 že deset. Po predvidevanjih iz zadnjega poročila Združenih narodov o prebivalstvu bi lahko število prebivalcev Zemlje do leta 2100 doseglo že enajst milijard.
Neenakomerna razporeditev prebivalstva
Prebivalstvo je po Zemlji razporejeno zelo neenakomerno. Najgosteje sta naseljeni indijska podcelina in jugovzhodna Azija. Najgosteje poseljena država na svetu je z 19.250 prebivalci na kvadratni kilometer Monako, sledita mu Singapur in Gibraltar.
V Evropski uniji živi na kvadratnem kilometru povprečno 118 ljudi (v Slovenji 102), najgosteje so naseljene Malta, Nizozemska in Belgija. V nekaterih delih največjih velemest pa so območja, kjer na enem kvadratnem kilometru živi tudi po več kot 80 tisoč ljudi.
V poročilu World Population Prospects ZN predvidevajo, da bo v prihodnje več kot polovica vsega svetovnega prebivalstva živela v Indiji (ta bo že leta 2027 postala država z največ prebivalci na svetu), Nigeriji, Pakistanu, Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Tanzaniji, Indoneziji in ZDA.
Združeni narodi tudi ugotavljajo, da bo število prebivalstva najhitreje naraščalo v 47 najmanj razvitih državah sveta, kar bo v prihodnosti svojevrsten izziv za trajnostni razvoj. Rast bo še posebej hitra v podsaharski Afriki, kjer je trenutno stopnja rodnosti 4,6 na žensko, in ostaja, čeprav se je že znižala v primerjavi z letom 1990, ko je znašala 6,3, najvišja na svetu. Za primerjavo, stopnja rodnosti na žensko v Evropi in Severni Ameriki znaša 1,7 - za ohranjanje števila prebivalstva bi morala vsaka ženska roditi 2,1 otroka.
Malthusova teorija prenaseljenosti
Pojem prenaseljenost je prvi predstavil britanski ekonomist Thomas Malthus konec 18. stoletja v svoji knjigi An Essay on the Principle of Population, v kateri je predstavil teorijo o prebivalstvu. Njegova teorija izhaja iz dejstva, da število prebivalstva raste eksponentno, dokler zaradi tehničnega napredka neprestano narašča tudi proizvodnja hrane. Če se rast prebivalstva ne omeji z nižanjem rodnosti ali povečanjem stopnje umrljivosti, hrane ni več dovolj za celotno prebivalstvo, kar pomeni povečanje revščine in lakote. Malthusova teorija, po kateri je omejevanje rasti prebivalstva nujno, nasprotuje merkantilističnemu videnju, po katerem je rast prebivalstva osnova blaginje in vojaške moči države.
V 19. stoletju je bila Malthusova teorija razširjena in razumljena na ta način, da revni niso upravičeni do kakršnekoli podpore države, ker je vzrok revščine prav njihova visoka stopnja rodnosti, podpora pa bi pomenila poslabšanje problemov na dolgi rok. Občasno se njegove ideje o meji rasti prebivalstva pojavljajo še danes, zlasti v zvezi s klimatskimi spremembami.
Nas bo manj?
Na drugi strani pa konec lanskega leta objavljena študija Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje (IHME) z Medicinske fakultete Univerze Washington, ki jo je financirala fundacija Billa in Melinde Gates in je zajela 195 držav sveta, napoveduje, da se bo število svetovnega prebivalstva zmanjšalo že sredi tega stoletja. Zaradi obsežnega in trajnega upadanja rodnosti bo število ljudi na Zemlji leta 2064 najverjetneje doseglo okoli 9,73 milijarde, do leta 2100 pa se bo zmanjšalo na približno 8,79 milijarde, kar je več kot dve milijardi manj od ocene Združenih narodov.
V študiji, ki je bila objavljena v vplivni strokovni reviji The Lancet, navajajo oceno, da bo do leta 2100 imelo 183 od 195 analiziranih držav skupne stopnje rodnosti pod 2,1. To je manj, kot je nujno za ohranjanje populacije, kar pomeni, da bo v teh državah populacija upadala, razen če učinka nizke rodnosti ne bo izničilo priseljevanje. V 151 državah naj bi stopnja rodnosti pod 2,1 padla že do leta 2050. V 23 državah naj bi upad stopnje rodnosti do leta 2100 znašal več kot 50 odstotkov, na Kitajskem za 48.
Indija bo leta 2027 po številu prebivalcev prehitela Kitajsko
"Nadaljevanje svetovne rasti prebivalstva skozi vse 21. stoletje ni več najverjetnejši trend," pravi direktor IHME dr. Christopher Murray, ki je tudi vodil raziskavo. "Ta študija daje vladam vseh držav priložnost, da začnejo znova razmišljati o svojih politikah na področju migracij, delovne sile in gospodarskega razvoja za reševanje izzivov, ki jih predstavljajo demografske spremembe," še pravi.
Po napovedih te raziskave bodo leta 2100 najbolj številne države Indija z dobro milijardo prebivalstva, Nigerija s 790 milijoni, Kitajska s 732 milijoni, v ZDA naj bi ob koncu stoletja živelo 336 milijonov ljudi, v Pakistanu pa okoli 248 milijonov.
Prebivalcev Slovenije bo manj
V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala do leta 2003, ko je bila 1,20 otroka na žensko, od takrat se je počasi višala in v letu 2019 dosegla vrednost 1,61.
Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih petdesetih letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 370 tisoč ali za malo več kot petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 50 tisoč.
Po podatkih projekcij prebivalstva Europop2019 naj bi število prebivalcev Slovenje naraščalo še približno do leta 2024, takrat naj bi nas bilo 2,116.000, nato pa je predviden počasen upad. V letu 2060 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev.
Večpolarni svet
Hkrati pa ta študija napoveduje drastične spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Že leta 2018 se je prvič v zgodovini zgodilo, da je bilo na svetu več ljudi, starih najmanj 65 let, kot tistih, starih manj kot pet let. Leta 2100 naj bi na svetu živelo kar 2,37 milijarde ljudi, starejših od 65 let, in le 1,7 milijarde ljudi, mlajših od 20 let. V delih sveta, ki se starajo najhitreje, to sta Evropa in Severna Amerika, bo do leta 2050 že vsak četrti prebivalec star več kot 65 let.
Podatki, ki bi nas morali skrbeti
V svetu je 850 milijonov podhranjenih, vsak dan od lakote umre več kot 31 tisoč ljudi, od začetka leta 2021 do danes jih je umrlo že skoraj 1,5 milijona. Samo letos je ob porodih umrlo skoraj 40 tisoč žensk. Umrlo je 972 tisoč otrok, mlajših od pet let. 107 tisoč ljudi je - samo od začetka leta do 15. februarja - umrlo zaradi bolezni, ki so povezane z onesnaženo vodo. Skoraj 800 milijonov ljudi leta 2021 nima dostopa do zdrave pitne vode.
Na drugem koncu sveta ima 1,7 milijarde ljudi prekomerno telesno težo (indeks telesne mase več kot 25), 776 milijonov jih je ekstremno predebelih.
Od novega leta je izginilo 664 tisoč hektarjev gozda, erozija je odnesla 893 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje, puščave so se razširile za dodatnih 1,5 milijona hektarjev. V okolje smo izpustili 1,2 milijona ton strupenih kemikalij. Vse to v zgolj prvih 45 dneh letošnjega leta.
Po podatkih Wordometra imamo na Zemlji še za 15.458 dni (to je približno 42 let) zalog nafte, naravnega plina je še za 57.403 dni oziroma dobrih 157 let, premoga pa naj bi zmanjkalo čez 148.571 dni oziroma dobrih 400 let.
Dr. Richard Horton, odgovorni urednik revije Lancet, izpostavlja, da raziskava prikazuje prihodnost, ki jo moramo nujno začeti načrtovati zdaj. "Ponuja vizijo za korenite premike v geopolitični moči, izziva mite o priseljevanju ter poudarja pomen zaščite in krepitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk: 21. stoletje bo za človeško civilizacijo revolucionarno. Afrika in arabski svet bosta oblikovala našo prihodnost, Evropa in Azija pa bosta izgubili primat. Do konca stoletja bo svet večpolaren, z Indijo, Nigerijo, Kitajsko in ZDA kot najverjetneje prevladujočimi silami. To bo resnično nov svet, na katerega bi se morali začeti pripravljati danes."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
