Saša Britovšek
V Čebelarskem muzeju v Radovljici so pred kratkim popisali zgodbo o poti najznamenitejše žuželke pri nas, kranjske sivke. Izšla je monografija Trgovina s kranjsko čebelo. V drugi polovici devetnajstega stoletja so se na področju čebelarstva dogajale velike spremembe in postopoma se je razvila trgovina s čebelami, ki je tukajšnje matice in čebele ponesla po vsem svetu. "Takrat se je v Slovenijo iz Nemčije priselil doktor Philipp Rothschütz in ugotovil, da je čebela tukaj drugačna - ni kot črna nemška čebela. Raziskoval jo je in leta 1879 je bila kranjska čebela prvič vpisana v sistematiko. Ugotovili so, da ima ta čebela odlične lastnosti in da prekaša nemško in italijansko čebelo, da je krotka, odporna na veliko bolezni, da ima veliki donos medu. Sicer veliko rojeva, a se prilagaja geografskim in podnebnim pogojem," je okoliščine pojava začetka trgovine s kranjsko čebelo predstavila Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine in tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo. Ob njej so pri nastanku knjige sodelovali še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik.
Navdušen nad njenimi izjemnimi lastnostmi je Rothschütz kranjsko čebelo najprej ponudil v odkup nemškemu trgu - in ta se je začel na veliko zanimati zanjo. Dober glas se je širil med čebelarji na vse konce in kranjska čebela je postala zelo iskano trgovsko blago po vsem svetu. Philippov sin Emil Rothschütz je nadaljeval očetovo delo in na gradu Podsmreka pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak - podjetje, namenjeno gojenju in prodaji čebel.
Med najpomembnejše trgovce s čebelami na Kranjskem se je v začetku 20. stoletja zapisal tudi bohinjski čebelar Jan Strgar. Zaradi spretnega oglaševanja je s trmasto vztrajnostjo in zanesljivo trgovino v nekaj letih prekosil vse domače tekmece. Po smrti še enega uspešnega čebelarja, Mihaela Ambrožiča, je leta 1904 Strgar postal naš največji izvoznik čebel, ki je prav v času med obema vojnama skorajda edini še razpošiljal naše čebele po vsem svetu. Zahvala gre času, v katerem je začel poslovati, pravi Petra Bole - in doda, da so njegovi predhodniki postavili dobre temelje trgovanja, on pa dodal svojo spretno propagando, kot se je sam nekoč izrazil. Oglaševal je v časopisih po različnih koncih sveta, od Kitajske, Japonske do Amerike. Sledil je novim izumom in dosežkom, njegovo trgovanje pa je potekalo po pošti. Kupec je lahko naročil samo matico ali pa čebele (na kilograme) kar v panju. Plačilo se je izvedlo preko poštne nakaznice - ne glede na to, s katerega konca sveta je bil kupec.
Jan Strgar je v lesenih škatlicah najprej pošiljal čebele po Evropi, kasneje v Severno in Južno Ameriko, tudi v arabske dežele, celo v Avstralijo, na Kitajsko in na Japonsko. Leta 1933 pa so njegove kranjske čebele potovale s cepelinom iz Nemčije v Brazilijo. Kako so ta nežna bitjeca varno prepotovala dolge poti, se sprašujemo še danes. Petra Bole, ki je izvrstna poznavalka življenja in dela Jana Strgarja, pojasnjuje, da so večinoma potovale po pošti, z vlakom ali ladjami, in da jih je Strgar pakiral na več načinov. Če je bila naročena samo matica, jo je zapakiral v majčkeno leseno škatlico in dodal še nekaj čebel spremljevalk, ki so matico hranile in čistile. Čebelje družine je pošiljal v originalnih kranjičih, panjih z nepremičnim satjem. Razvil je tudi prav posebni panj za pošiljanje rojev čebel. Z vozovi so panje pripeljali na železniške postaje, jih tam preložili na vlak in potovale so do kupca. Preživele seveda niso vedno vse čebele, saj so daljša potovanja lahko trajala tudi več tednov. Tako je Strgar sprejemal tudi reklamacije, a je zahteval, da kupec matico pošlje nazaj. Pred kratkim so izvedeli, da je čebelar svojim maticam krila označil s čisto majcenim žigom. Tako je preveril, ali je prišla z reklamacijo nazaj prava čebela ali gre za goljufijo.
Jan Strgar je živel do leta 1955, s svojim delom je kranjski čebeli na široko odprl vrata v svet. Trgovina je cvetela več kot polovico stoletja, med slovenskimi čebelarji je z željo po zaslužku nastalo veliko gibanje. Tistim podjetnim čebelarjem, ki so v obdobju med sredino 19. in sredino 20. stoletja delovali na ozemlju sedanje Slovenije, gre zahvala, da so postavili trdne temelje slovenskega čebelarstva in sodobne blagovne znamke Kranjska čebela.
