Domislica vlade, da bo za protokolarna darila med predsedovanjem Svetu EU talala manšetne gumbe z motivom tako imenovanega karantanskega črnega panterja, se mi ne zdi taka katastrofa, kot je prepričan ljudski glas. Bo pač panter. Lahko bi bil tudi slonček ali miška. Ne vem, zakaj bi vsaka Micka morala imeti mnenje o protokolarnih darilih.
A če podrobno razmislimo, je ideja na vsak način bedna in tipična. Pa ne samo za to vlado, ampak za Slovenijo nasploh. Ker če še niste opazili, Slovenija je država z bedno vizualno kulturo in temu primernimi državnimi simboli in iz njih izpeljanimi parafernalijami.
Mačistično, patriarhalno darilo
Zdi se mi skratka vseeno, ali je panter avtohton, zgodovinsko izpričan, zoološko ali heraldično realen slovenski simbol ali ne. Z nesrečno živaljo na manšetnih gumbih je dovolj drugih problemov.
Za začetek: kako se lahko nekdo spomni človeka generično obdarovati z manšetnimi gumbi?! Kdo hudiča razen Pahorja še sploh nosi manšetne gumbe?
Takole bom rekel: človek, ki nosi manšetne gumbe, si pa res zasluži manšetne gumbe. In še tem lepša je ta gesta, če jih dobi kot odraz hvaležnosti in spoštovanja od Janeza Janše ali Uroša Urbanije.
Problem pa je seveda v tem, da večina ljudi manšetnih gumbov kot modnega statementa že tako ali tako ne uporablja - niti ortodoksni kravatarji -, za nameček pa jih še posebej ne nosijo ženske. Ker so pač mišljeni za moške srajce. Manšetni gumbi v funkciji zob šenkanega konja so v bistvu mačistično, patriarhalno darilo, zraven pa še staromodno, tradicionalistično, konservativno.
To je moj glavni pomislek. Pred sámo likovno podobo namišljenega pustnega simbola neustrašnosti in krvoločnosti brez genitalij.
Grd kot naslovnica Janševega romana
Motiv panterja pa se mi zdi zgrešen tudi zato, ker me neprijetno asociira na janšizem. In to v literarnem in duhovnozgodovinskem smislu, da ne bo pomote.
Drznem si namreč domnevati, da je panter priljubljena simbolična žival predsednika vlade, ki je v prostem času - ko še ni visel na twitterju, ampak je bil interniran na Dobu - napisal psevdozgodovinski roman Noriško kraljestvo s podnaslovom Beli panter.
Noben še tako slabo oblikovan manšetni gumb že po defaultu ne more biti tako grd kot naslovnica romana nesojenega Frana Saleškega Finžgarja.
Toda pod svobodnim soncem, kjer je prostor tudi za grafično oblikovanje, vizualno kulturo in literaturo, je vsakemu kultiviranemu človeku jasno, da to dobesedno iz rokava potegnjeno darilo spada v isto kategorijo državljansko, državniško, državno bednega kot ta premierjeva knjiga.
Stroka, stroke, strokovnjaki
Kolobocija z gumbi pove veliko tudi o družbenem statusu ljudi, ki nekaj vedo. Govorim o stroki, strokah, strokovnjakih. O zgodovinarjih, dizajnerjih, komunikatorjih in mojstrih protokola. Ki jih vlada ne upošteva. Ker da samo komplicirajo. Ker so si pridobili znanje še v socialističnih šolah. Ker akademikom in njim podobnim itak nič ni prav, kar naredi ta vlada.
Populistični vladi je panter pač všeč, ker se jim zdi izvirna ideja. Da bi bila prepričljivejša, se pri tem sklicuje na heraldiko - ki je sicer tudi stroka svoje sorte, ampak mrtva - in nam s pomočjo grboslovcev teži s poznavanjem likovne uporabe divjih, domačih in bajeslovnih živali ter okraskov in orožja skozi zgodovino. In to brez upoštevanja simbolnih kontekstov, ki so se skozi stoletja na te podobe naložili in ki so za današnjo rabo ne samo nesmiselni, ampak tudi vizualno in politično neprebavljivi.
Ferijalni savez
A da ne bom sesuval samo trenutne oblasti: čeprav lahko domnevni karantanski panter zaide na manšetni gumb samo pod desničarsko vlado, se to vendarle lahko zgodi samo v državi, ki ima že od ustanovitve vizualno bedno zastavo s še bolj bednim grbom, ki spominja na logotip Ferijalnega saveza Jugoslavije - kot se je že leta 1991 posrečeno izrazil grafični oblikovalec Ranko Novak.
Zatorej: ne pritožujte se Janši ali Urbaniji - niti avtorju slovenskega grba Marku Pogačniku, če smo že pri tem. Pritožite se osamosvojiteljem. Morda so znali poskrbeti za državo, niso pa znali poskrbeti za njene oblikovne pritikline. Ker od takrat gre vse navzdol. Pa ne samo simbolično in vizualno, ampak nasploh. Ker so simboli in vizualije pač bolj pomembni, kot si mislijo ljudje, ki nimajo okusa.