Dnevi veselja na krožniku: Enolična zimska prehrana je za nami, krožniki bodo spet pisani

Pa smo jo dočakali. Pozno pomlad in že prav bogato bero na domačih vrtovih ali pri stojnicah. Prva spomladanska zelenjava in nekaj sadja, sploh jagode, so znanilci prebujajoče se narave, ki nam bo vse tam do jeseni podarjala svoje plodove. Enolična zimska prehrana je za nami, krožniki bodo spet pisani, sveži sadovi narave nam bodo pomagali pregnati spomladansko utrujenost in tudi kakšen strup iz telesa. Pozimi se namreč tudi manj gibljemo kot ob lepih sončnih in vse daljših spomladanskih dnevih, kar se večinoma pozna tudi pri obsegu pasu in še kje. Pomlad je torej pravšnja priložnost, da v prehrano vključimo sezonska in lokalna živila, da naš organizem tako dobi novo energijo. Pridelki z vrta so v tem letnem času polni vitaminov in mineralov, pa tudi vlaknin, ki pospešujejo presnovo in izločanje škodljivih snovi iz telesa, nasploh pa krepijo imunski sistem. Uživajmo torej.

Rdeče in zeleno

Jagode že omamno dišijo, redkvice nas bodo poživile s svojim nekoliko pikantnim okusom, šparglji kot kraljevska zelenjava bodo obogatili mesne in zelenjavne jedi. Mlada špinača kar kliče k pripravi svežih spomladanskih solat, v družbi tanko narezane rdeče čebule, praženih pinjol, krhljev sladke mandarine in z nekaj kapljicami olivnega olja bo prijetna sprememba pri uporabi zelenih listov. Morda jo bo tako zaužil tudi kdo, ki na kuhano špinačo že iz otroštva nima najlepših spominov. In če solati dodamo še slani sir ali sir s plesnijo, je jed že prav imenitna.

Ne pozabimo na kolerabo. Ne uporabimo je zgolj za juho, teknila bo tudi sveža, nastrgana in pripravljena kot solata. Lahko jo tudi drobno naribamo ali sesekljamo in vmešamo v pire krompir. Če jo narežemo na majhne kocke in jo samo blanširamo, potem pa v steklenih kozarcih prelijemo z mešanico kisa, popra, lovorja in malo sladkorja, dobimo osvežilen dodatek jedem na žaru ali zgolj narezku.

Ker je sezona peke na prostem že v polnem razmahu, je tudi mlada čebula pogosto na naših mizah. A ne uživajmo zgolj spodnjega dela, perje lahko narežemo na kolobarje in ga dodamo različnim solatam, če jih pred koncem kuhanja dodamo mesnim ali zelenjavnim jedem, pa jim s tem še popestrimo okus.

Na mnogih vrtovih raste tudi rabarbara, in čeprav sodi med zelenjavo, jo bolj uporabljamo kot sadje - za kompote in marmelade, tudi za pripravo sadnih pit. Za kakšno bolj posebno jed, vsaj v naših krajih, uporabimo artičoke, ki nas svojim zanimivim okusom vabijo že od marca, za privržence bolj tradicionalnih jedi pa je že na voljo mlado zelje. Solata bo z nekaj dodatki prav okusna, sploh če namesto običajnih začimb dodamo koper, naribano korenje in na tanko nalistano rdečo čebulo.

Rumeno in oranžno

Tudi mladi krompir že lahko izkopljemo iz zemlje, čeprav se glavna sezona začne junija. Čvrst je in okusen, pečemo ga lahko kar neolupljenega, dovolj je, da s kuhinjsko gobico ali grobo rokavico z njega odstranimo zemljo. Okusen je že, če ga pripravimo v pečici, z dodajanjem zelenjave (korenje, por, čebula) in začimb pa ga naredimo še boljšega. Lahko se poigramo tudi s pripravo v ponvi. Na svinjski masti (ali maslu, olivnem olju, ravnamo se po svojem okusu) najprej prepražimo na polmesece narezano čebulo, in ko uvene in začne rjaveti, dodamo mlet kumin (ne ga zamenjati s kumino), gorčična semena, kurkumo (ali pa kar mešanico kari) ter malo soli in popra. Premešamo, in ko iz ponve zadiši po začimbah, vanjo stresemo na pol centimetra debelo narezane rezine krompirja (večje krompirje po dolgem prerežemo na pol) in na zmernem ognju mešamo, da je ves krompir prekrit z začimbami. Lahko dodamo še malo dimljene paprike. Med občasnim mešanjem pečemo krompir tako dolgo, da se zmehča. Vmes dodamo na kolobarje narezano korenje in na trakove narezan por, po želji tudi kakšno papriko. Če želimo bolj eksotičen okus, dodamo krompirju ribjo ali sojino omako, na koncu pa še sesekljano mlado čebulo. Tik preden tako pripravljen krompir postrežemo, ga obilno potresemo s koriandrom. Če te azijske začimbe ne maramo, uporabimo peteršilj, drobnjak, baziliko ali katero drugo začimbo.

Pozna pomlad pa je tudi čas, ko cvetita bezeg in akacija. Sploh starejše generacije pomnijo ocvrte cvetove akacije in bezga, v današnjem času pa bezeg večinoma uporabljamo za pripravo sirupa ali soka, nekaj pa ga seveda posušimo in si pozimi skuhamo čaj. Na vrtovih je tudi melisa že lepo zrasla in se razlistala ter se tako postavila v vrsto za pripravo napitkov, čajev, sirupa in soka (pa seveda likerja; in tudi iz bezga lahko pripravimo okusen, aromatičen liker). Receptov za bezgov sirup je kar veliko, na internetnih straneh so zlahka dostopni, prav tako tudi za sirupe in sokove iz drugih sestavin, a med najbolj uporabljanimi je eden najbolj preprostih.

Bezgov in metin sirup

Za gost in aromatičen bezgov sirup naberemo 30 do 35 bezgovih cvetov. Nabiramo jih v sončnem vremenu, takrat cvetovi najbolj dišijo in so polni cvetnega prahu, iz njih bomo dobili največ. V primerno veliki posodi zavremo 2,5 do 3 l vode z dvema do tremi kilogrami sladkorja, kuhamo nekaj minut, dodamo citronko (1 vrečko, okoli 20 g) in potem pustimo, da se sirup ohladi do mlačnega. V mlačen sirup damo cvetove bezga (debelejše peclje odstranimo) in na rezine narezane dve do tri limone, premešamo, pokrijemo s platneno krpo in v hladnem in temnem prostoru pustimo 48 ur. Sirup precedimo skozi gosto cedilo, na katerega lahko damo tudi gazo. Cvetove bezga dobro stisnemo s hrbtnim delom zajemalke ali s kuhalnico, tako da iztisnemo čim več soka. Če uporabimo gazo, potem z njo zavijemo cvetove bezga in tako iztisnemo sok. Čiste steklenice v pečici segrejemo na 110 stopinj, grejemo jih 15 minut. Steriliziramo tudi zamaške. V vroče steklenice nalijemo sirup in steklenice dobro zapremo. Privrženci bolj zdrave različice sirupa priporočajo uporabo rjavega sladkorja, a je sirup potem moten, ali uporabo medu namesto sladkorja. Za popestritev okusa bezgovega sirupa lahko med cvetove dodamo nekaj vejic melise. Nekateri bezgov sirup nalijejo v manjše plastenke in jih shranijo v zamrzovalniku, kar je dobrodošlo, če se bojimo, da nam sirup zavre. A zavrel bo le, če ga bomo nalili v nesterilizirane steklenice in slabo zaprli. V tem primeru bodo bakterije povzročile vretje in steklenico nam lahko tudi raznese.

Po enakem receptu kot za bezgov sirup lahko naredimo tudi sirup iz mete (najboljša je poprova), melise ali kopriv. Ravnamo se po razmerju, da na 1 liter mete ali drugega zelišča uporabimo 1 liter vode, 1 kg sladkorja, 2 do 3 limone in 20 do 40 g citronke (ravnamo se po okusu).