Pozimi ne pozabimo na ptičke, naše pojoče vrtne prijatelje

Pred nami je december, po tradiciji najbolj nori čas v letu. Tudi vreme nam letos to govori, če tega ne vemo sami. Zemlja mora počivati. Zato ji dajte zdaj mir. Nič več vprašanj o tem, kaj še lahko posadim v rastlinjak … Tudi vi si želite imeti mir, ko počivate, mar ne? Ko se jesen preveša v zimo, pospravljamo stanovanje, iščemo nove recepte, razmišljamo o prijateljih, družini, kaj bi jim kupili za božično darilo. Kaj naj torej pišem o vrtu? Mogoče le nekaj misli za razmislek v naslednjem letu.

Zgodba adventa na vrtu

Pred nam je prva adventna nedelja. Advent je čas upanja, pričakovanja in potrpežljivosti. Vas te tri besede spomnijo tudi na delo na vrtu? Upanje: sejemo, sadimo zato, da bi nekaj pridelali. Vedno upamo na najvišji pridelek. Pričakovanje je včasih že tisto, ki pridelek zniža, saj ne znamo biti potrpežljivi in silimo rastline k nečemu, česar niso sposobne dati. Najbolj pomembna beseda, ki si jo vrtičkarji lahko vzamete iz tega adventnega časa, pa je potrpežljivost. Te nam na vrtu pogosto primanjkuje. Čim prej posaditi! Ojoj, soseda ima že cel vrt obdelan in posajen! Hitro, hitro hitro ... Zakaj moj paradižnik raste tako počasi? Se prepoznate v teh besedah?

Narava ima svoja pravila, svoje zahteve. Ko jih skušamo premagati, prehiteti, se na koncu vedno obrne proti nam. Zato je zame, pa naj nam advent kot praznik kaj pomeni ali ne, adventni čas tudi zelo poučen za delo v vrtu. Vsak konec tedna prižgemo svečko več in na koncu je stanovanje svetlo. Tako na vrtu pridelamo vedno več, enostavneje in naravi prijetneje, če počakamo in damo naravi čas, da se ogreje, da se dan podaljša, preden pričnemo seti in saditi. Ko rastline posadimo, jim dajmo čas, da najprej razvijejo močan in razvejan koreninski sistem, ne silimo jih k prehitri rasti in prehitremu cvetenju.

Pet grmičkov za ptičke

Zdaj prihaja tudi čas, ko ne smemo pozabiti na naravne prijatelje na vrtu. Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Letos jim sicer še ni hudega, pa vendar je treba tudi njim občasno pokazati, da bodo imele pri nas vedno hrano, ko jo bodo potrebovale. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo za njih užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za naše ptice.

Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tistega divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje na vrtovih, kjer je seveda dovolj prostora. Naslednja rastlina, tudi zelo lepa, je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe. So hitrorastoča drevesa, ki rastejo v naravno lepi, dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, le da nam jeseni rodi tudi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so zelo kvalitetna hrana za ptice. Jerebike so pred nekaj leti, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, nekako izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jih spet vrnemo na naše vrtove.

Bezeg je za večino Štajercev plevel, ki ga je treba iztrebiti. Le malokdo se zaveda njegovih zdravilnih lastnosti. Zdravilen je, cvetovi dajejo osvežilno poletno pijačo, plodovi pa sok, tako poln z antioksidanti, da ga sploh ne smemo veliko spiti naenkrat. Namesto bezga raje sadimo goji jagode, pa aronijo, pa še veliko zelo eksotičnih, novih rastlin, ki k nam pridejo iz tujine. Zakaj se vedno sramujemo tistega, kar raste v naravi okoli nas, v naši bližini, zanimivo pa je vse tuje, eksotično? Bezgovi listi in cvetovi so uporabni tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganjajo polže, voluharje, lahko jih uporabljamo tudi v pripravkih proti boleznim. Plodovi, jagode, pa so tudi odlična hrana pticam pevkam pozimi. Če vas moti divji bezeg, lahko posadite nove sorte s temnim listjem, ki jih spomladi dobite kot okrasne balkonske rastline. Gre prav tako za grmaste trajnice, njihove jagode pa so zelo zdrave in užitne.

Naslednji grm pa je pravi predstavnik prihajajočih praznikov - to je bodika ali latinsko Ilex. Ne pozabite, večina teh okrasnih grmov je dvodomnih, kar pomeni, da moramo na vrtu posaditi dve rastlini, moško in žensko. Samo na ženski nas potem vsako jesen razveselijo rdeče jagode. Zanje vam bodo izredno hvaležni kosi. Kosi pa poleti pospravijo zelo veliko gosenic in škodljivih ličink, tudi strun na vrtu. Za tiste, ki imate radi kaj nenavadnega, lahko kupite tudi grmičke s pisanim listjem.

Tudi trdoleska je v jeseni zelo lepa s svojimi pisanimi plodovi, ki jih ptice pozimi rade pospravijo. Trdoleska je rastlina v številnih oblikah, od pokrovnih grmov do okrasnih plezalk in tudi dreves. Le zadnja imajo plodove, zato pazite, kaj boste kupili, če želite imate tudi hrano za naše ptičke.

Upam, da ste zanje pustili tudi kakšno odcvetelo sončnico, polno semen. Tudi druge suhe enoletnice, ki so proti koncu jeseni naredile seme, so lahko primerna hrana za ptice.

Ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne za kakšno maščobo - loj, mast po kolinah. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja.

Pospravite predale s semenom

Del novoletnega pospravljanja, hkrati pa začetek nove sezone naj bo tudi pospravljanje predalov, v katerih hranite staro seme. Vsako zimo je treba opraviti tudi to delo. Seme je živo bitje, ki nima neomejenega roka trajanja oziroma ima nekoliko upočasnjen ritem življenja. Tudi če se vam zdi, da se z njim nič ne dogaja, seme ves čas diha, s tem pa tudi počasi porablja hranilne snovi, ki so v njem skladiščene za mlado rastlinico. Ta hranila kalček uporablja vse do takrat, ko nastavi prvi pravi list. Do takrat mora zadostovati v semenu uskladiščena hrana. Staro seme ima torej na razpolago veliko manj hranil za kalček, zato pogosto celo vzkali, a rastlina potem propade.

Najbolje je, da se seme kupi vsako leto sproti. Kupimo samo tako velike vrečice, kolikor semena porabimo za eno setev oziroma v enem letu. Res je, da so večje vrečice nekoliko cenejše, a to nič ne pomaga, če nam potem seme slabo kali. Taka rastlina, tudi če vzkali, ima celo življenje slabšo življenjsko energijo, bolj je občutljiva, skratka, ni primerna za naš vrt. Svetujem, da zavržemo vse odprte vrečice, ki so starejše od dveh let, zlasti pa vrečice s semenom cvetlic in začimb oziroma dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato hitro izgublja kaljivost. Seme pastinaka, črnega korena, zelišč oziroma dišavnic in seme mnogih cvetlic tako tudi popolnoma izgubi kaljivost že po enem do dveh letih. Zato tako seme uporabite le, če predhodno doma naredite test kaljivosti. Seme teh vrtnin kupite raje vsako leto znova.

Seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih. Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdlje pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese.

Če so vrečice že odprte, odštejte eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme res dragoceno, naredite kalilni test, da boste vedeli, kako gosto morate naslednje leto posejati.

Vse to velja tudi za domače seme, čeprav ima doma pridelano seme nekoliko daljšo življenjsko dobo. Zato bodite res pozorni in preverite, koliko staro domače seme, da boste pravočasno obnovili, pomladili zaloge.

Na koncu pa ne pozabite, da je pred nami prva adventna nedelja, nedelja pričakovanja. Napočil je čas, ko treniramo potrpežljivost, ne samo otročjo, tudi našo. Naučeno koristno uporabite spomladi, ko hitenje na vrtu pogosto prinese samo težave.