(FOTO) Decembrsko vzdušje lahko ustvarimo tudi v cvetličnih loncih

Pozimi se mnogo bolj posvetimo rastlinam v notranjih prostorih, kjer želimo nadomestiti tisti manko iz zunanjega sveta, ki je v tem času, če imamo malce sreče, vse prekrito s snežno odejo. December je tudi sicer zaradi svojega praznično nabitega vzdušja in barvitih lučk vse naokrog tisti mesec, v katerem se zunanje rastline - razen jelke in smrečice - v loncih težko izborijo pozornost, a vhodi in balkoni zagotovo niso neobiskani. In tako je prav, da tudi za ta mrzli in praznični mesec v cvetličnih loncih in koritih kaj izbranega krasi in nas bodri.

Zima je zagotovo najslabši mesec za zunanje cvetoče rastline, saj je izbira zelo skromna, a tisto malo, kar se najde, je zlata vredno. Če januarja in februarja že lahko prehitevamo s siljenimi pomladanskimi čebulnicami in kakšno predčasno "forsirano" cvetočo grmovnico, to decembra ne pride v poštev. Tako sta nam v grobem na voljo dve skupini rastlin.

Mačehe in telohi

Najbolj barvno pestre so mačehe. Tipične dvoletnice, ki se že jeseni dobijo v obliki cvetočih sadik, ki s cvetenjem, če le niso povsem zamrznjene, vztrajajo do pomladi, ko pridejo na svoj račun in postanejo prav buhteče. Vsekakor priporočam drobnocvetne sorte, ker jim mraz manj poškoduje odprte cvetove, pa tudi sicer je učinek z več cvetovi lepši.

Druga skupina so telohi, ki so sicer posebej gojeni za predčasno cvetenje v novembru in decembru. Če jih kot trajnice obdržimo za prihodnje leto, na cvetenje ne računajmo več decembra, pač pa februarja ali marca. Vseeno pa so telohi (predvsem črni teloh) pri nas prepoznani kot ena izmed tistih rastlin, ki cvetne popke v naravi pogosto nastavijo že jeseni in se ti ob vsaki manjši otoplitvi že pozimi počasi razpirajo. Tako tudi predčasno cvetoče sadike decembra ne delujejo povsem zunaj konteksta naravnega ritma.

Kaj pa grmovnice

Marsikatero grmovnico je možno gojiti v cvetličnem loncu, še posebno večjem, če pa velikih ne premoremo, jih čez nekaj let pač presadimo na vrt. V poštev pride veliko zimzelenih grmovnic, a običajno nas pozimi bolj pritegnejo tiste, ki imajo zanimivo obarvane liste. Take so na primer levkote, Leucothoe, ki so poleg tega še nizke rasti in zelo primerne za gojenje v loncih. So sicer zelene, a jeseni in pozimi se odenejo v vijolične in rdeče odtenke.

Še bolj rdeča je na primer nandina, Nandina domestica, ki pa potrebuje zaščiteno, bolj toplo lego in jo pogosteje srečamo na Primorskem. Med "rdečimi" predstavnicami je potem še fotinija, ki je zadnja leta na voljo tudi v kompaktnejših sortah. Je pa slednja najbolj rdeča spomladi, ko odžene mlado listje.

Potem je tu še zimzelena brogovita, Viburnum tinus, ki sicer ni primerna za najhladnejše lege, pa tudi višina ni najbolj primerna za sajenje v lonce in jo je treba spomladi močno obrezati, a ima pomembnega aduta v rokavu. Ta grm prične cveteti konec jeseni, potem pa se iz rjavkasto rdečih cvetnih popkov v toplejših dneh zime sproti razpirajo bela ploščata socvetja, ki na podlagi temnih listov delujejo prav mamljivo.

Naj pleza

Pozimi ne moremo mimo bršljana. Ta je na voljo tako v drobnolistnih različicah in manjših sadikah za sajenje kot krajša previsna rastlina za rob zasaditve, kot tudi v obliki visokorastočih sort, ki jih speljemo na oporo, z njimi pa lahko ozelenimo celo fasado. Na tak način lahko ozelenimo tudi vhode, kjer ni zemlje; v večje lonce nasadimo bršljan, ga z nekaj opore in pomoči preusmerimo na zid in potem se bo znašel sam.

Je pa na voljo tudi nekaj lepih pisanolistnih sort v kombinaciji zeleno-rumene ali zeleno-bele in te so lepe tudi na primer v cvetličnih koritih na oknih.