(FOTO) Ni avtomobila brez oblike. In ni oblike brez oblikovalca. Avtomobilski oblikovalec stoletja je Giorgetto Giugiaro

To priznanje je svetovna fundacija za izbor na podlagi glasovanja 132 profesionalnih avtomobilskih novinarjev iz 33 držav sveta oznanila decembra 1999 v Las Vegasu na istem dogodku, kot so podelili naslov avtomobila stoletja (Ford T). Izbira ni bila lahka, saj se je v ožji krog uvrstilo 25 oblikovalcev, ki so pomembno prispevali k oblikovanju enega avtomobilskega modela ali več.

Genetika je v primeru Giorgetta Giugiara zelo povedna: njegovi praded Polo, ded Luigi in oče Mario so bili uspešni slikarji fresk v cerkvah in palačah. Giorgetto se je rodil leta 1938 v vasici Garessio, kakih 120 kilometrov južno od Torina, kamor se je pri 14 letih odpravil na študij likovne umetnosti in tehničnega oblikovanja, a sprva, kot pravi sam, ni kazal posebne naklonjenosti do oblikovanja avtomobilov. Za to ga je vendarle nagovoril eden od profesorjev in začel je skicirati avtomobile, kar ni ostalo neopaženo; pri 17 je na povabilo slavnega Danteja Giacose vstopil v Fiat kot vajenec oblikovalca, pri 21 pa ga je zasnubil takrat že priznani oblikovalec Nuccio Bertone, kjer je bil odgovoren za ličarsko delavnico oblikovalskega centra. Pet let kasneje je pri oblikovalskem studiu Ghia že vodil center za obliko in projekte in leta 1968 je pri okroglih tridesetih že osnoval podjetje Italdesign. Toda pri tem ni šlo zgolj za klasičen oblikovalski studio – Italdesign je poleg tega ponujal tudi storitve ustvarjalnosti, inženiringa in načrtovanja ter zagona proizvodnje.

Že leta 1999, ko so izbirali oblikovalca stoletja, danes pa še toliko bolj, je jasno, da je postal Italdesign izjemno uspešno podjetje, ki ni navrglo le preko 200 oblik za nove avtomobile, pač pa je tudi izšolalo številne oblikovalce. A se pri tem ni ustavil: leta 1972 je ustanovil studio za industrijski design, ki se je loteval tako transporta kot drugih izdelkov. Tu je treba spomniti na obliko fotoaparatov Nikon (s to znamko sodeluje že od leta 1979), na tudi nam dobro znani vlak pendolino, na motocikle (vključno z našim tomosom A5 colibri iz leta 1989), na zapestne ure (Seiko), tudi na kak traktor, na posebno obliko testenin (marille), na orgle za katedralo v švicarski Lausanni, na videz žoge za košarko (znamka Molten), na promenado v obmorskem mestu Porto Santo Stefano na zahodni italijanski obali in celo na strelno orožje znamke Beretta, spisek pa še zdaleč ni dokončen. Oblikovali so in še vedno oblikujejo barke, kolesa, male hišne aparate, belo tehniko, pohištvo, svetila, glasbila, medicinsko opremo, opremo za šport in prosti čas, embalažo …, skratka vse, s čimer se tudi v najširšem smislu ukvarja industrijski design.

Nazaj k avtomobilom. Kot mladi oblikovalec (še pri Fiatu) Giugiaro seveda ni takoj dobil naloge oblikovati celotnega avtomobila, je pa že pri studiu Bertone oblikoval koncepte aston martin DB4 GT jet, ferrari 250 GT ter chevrolet corvair testudo in serijska alfa romeo sprint in fiat 850 spider. Pri Ghii so mu zaupali še bolj zahtevne projekte: de tomaso mangusta ter maseratija 5000 GT in ghibli. In ko je odšel na samostojno pot, je v okviru svojega studia Italdesign (kasneje Italdesign Giugiaro) vdahnil obliko preko 200 serijskim avtomobilom.

Oblika avtomobila najbolje govori sama zase, a je seveda nesmiselno suhoparno naštevati, še bolj pa je nemogoče slikovno zajeti vse ali večino. Med serijskimi avtomobili sta vsekakor pomembna prva dva, nastala pri studiu Bertone. Alfa sprint (1960), veliki kupe z vrstnim 4- ali 6-valjnikom, se danes morda zdi nekoliko surova, je pa prinesla dva dvojna žarometa, kasneje dolgo Alfin zaščitni znak, in elegantno kupejevsko silhueto z dolgim prednjim delom. Fiat 850 spider (1965) je na drugi strani prikupna miniatura roadsterja, ki je takrat očarala tudi ljubitelje vetrnjaštva z bolj plitkim žepom, oblika pa še danes ne deluje staromodno.

V času, ko je delal pri Ghii, je (leta 1967) na trg prišel ''njegov'' maserati ghibli, velik kupe z zelo proti zadku potisnjeno kabino, z nizko motorno masko na koncu dolgega motornega dela (V8!) in s kratkim zadkom. Ni bil prvi, je bil pa zagotovo eden prvih s takšno kupejevsko obliko, ki ji danes pravimo klasična. Še danes marsikateri oblikovalci iščejo navdih na njej, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je danes takšen kupe vreden tudi do 300 tisoč evrov.

Kupeji so bili očitno Giugiarova strast ali pa je bil preprosto tako dober pri njihovih oblikah, da so se proizvajalci obrnili nanj. Med njegovimi kupeji je treba spomniti na čudovita simco 1200S coupe (1962) in fiat dino coupé (1967), oba še iz časov delovanja pri Bertoneju. Da je znal prisluhniti tudi takrat še zelo drugačnemu japonskemu okusu, je dokazal z obliko za isuzu 117 coupé (1968), a da mu idej ni zmanjkalo niti kasneje, priča morda nekoliko kontroverzni maserati coupé/spyder (2002; prednji del je kasneje služil kot iztočnica za fiat grande punto iz leta 2005), vmes pa velja spomniti vsaj še na DMC delorean (1981), lotus esprit (1976), maserati bora (1971) in merak (1972), de tomaso mangusta (1966), iso rivolta grifo (1963) in, jasno, alfo romeo giulia sprint GT (1963).

Med avtomobili, ki so nam tako ali drugače blizu, so še alfa romeo alfasud, alfetta GT, brera, in 159, audi 80, BMW M1, bugattiji iz 90. let, daewooji od 1996 do 2004, fiat uno, croma I in II, punto in grande punto ter sedici, hyundai pony (1974), lancia delta, prisma in thema (1984), maserati 3200 GT, renault 21 in 19, saab 600 in 9000, seati od 1984 do 1998, ssangyong korando (2010), volkswagni 70. let in zastava (yugo) florida.

Nekoč, menda tam v poznih 90., je novinar na nekem dogodku vprašal Giugiara, kateri avtomobil mu je po njegovem mnenju najbolj uspel. Prisotnim so v sekundi premora skozi možgane švignili razni možni odgovori, večina pa je morda pričakovala, da bo rekel volkswagen golf – ve se, da brez Giugiara ne bi bilo Volkswagna, kakršen je ta danes. Toda Giugiaro je vsem zaprl usta. Rekel je fiat panda.

Morda se je šalil, morda je takrat to resno mislil, je pa tista njegova panda iz leta 1980 dočakala več kot polnoletnost (izdelovali so jo do 2003!), osvojila več alpskih, apeninskih in še katerih vrhov kot drugi osebni avtomobili in se priljubila celo Nemcem, ki so ji ljubkovalno rekli ''die tolle Kiste'' (odlična škatla). Dame in gospodje: Giorgetto Giugiaro!