(FOTO) V Mozirskem gaju to pomlad cveti 120 tisoč tulipanov

Mozirski gaj, park cvetja in etnografski muzej na prostem, se je tudi to pomlad odel v barve. Večina tulipanov je prav te dni odprla svoje cvetove, na ogled pa je tudi številno drugo cvetje ter cvetoča drevesa in grmovnice. "Letos smo posadili preko 120 tisoč tulipanov, več kot 15 tisoč mačeh in 15 tisoč narcis, poleg tega pa še na tisoče drugih rastlin," pravi Maja Horvat, ki v Mozirskem gaju skrbi za marketing in stike z javnostjo. "Trudimo se posaditi čim več različnih sort, tako po barvah in oblikah cvetov kot po času cvetenja, od zgodnjih do srednje poznih in poznih tulipanov, tako da je del zasaditev v cvetju vse od trenutka, ko park odpremo, letos smo sezono začeli 9. aprila, pa do sredine maje, ko se razstava tulipanov konča. O tem, katere sorte bomo posadili in kakšne bodo zasaditve, odločata vodja zasaditve Elica Bele in vodja parka Darko Bele. Del nasadov ostane od prejšnje sezone, saj čebulice, ki so zdrave, ostanejo v zemlji, je pa vsako sezono veliko novega. Letos smo imeli sicer precej težav z nabavo, saj so Kitajci pokupili skoraj vse zaloge čebulic tulipanov na Nizozemskem, a kljub temu je Mozirski gaj tudi letos barvit. Seveda ne manjka niti naš posebni tulipan, zdaj poimenovan Mozirski gaj."

Tulipan Mozirski gaj je nekaj posebnega zaradi redke barve, rumene s prelivajočimi se rdečimi odtenki. Ustvarjen je bil posebej za Mozirski gaj, križanec med sortama White Triumphator in West Point je leta 1995 uspel žlahtnitelju Mellemu. Spada v skupino tulipanov Triumph ​in cveti ob koncu aprila in v začetku maja, prav v času razstave tulipanov, nekaj posebnega pa je tudi zaradi dolgo obstojnih cvetov.

Nikoli ni pust in prazen

A tudi ko se tulipani sredi maja poslovijo, Mozirski gaj ne ostane pust in prazen. Prav nasprotno. "Že ko posamezne sorte tulipanov odcvetijo, jih sproti nadomeščamo, večinoma z mačehami, ki so prav tako zelo barvite in raznolike. Po koncu pomladne razstave pa začenjamo ustvarjati poletno-jesensko zasaditev, kjer prevladujejo balkonsko cvetje in poleti cvetoče grmovnice. Jeseni je park v znamenju buč, tradicionalno prirejamo tekmovanje za najtežjo bučo. Sredi oktobra park začasno zapremo, da zasadimo čebulice za prihodnjo pomlad, hkrati pa se pripravimo na Božično bajko, to je naša največja uspešnica, letos bo potekala že sedmič. Božično bajka, osvetljena z več kot milijonom lučk, je postavljena od konca novembra do prvih dni januarja."

Mozirski gaj, ki so ga domačini uredili v osemdesetih letih na prostoru zaraščene trške gmajne, kjer so bila divja odlagališča smeti, pa ni samo park cvetja, ampak tudi muzej na prostem. Med sprehodom si je mogoče ogledati muzejske objekte, ki pripovedujejo stare zgodbe iz Mozirja in celotne Zgornje Savinjske doline. Na ogled so dve kašči, ki izvirata iz prve polovice 18. stoletja, kmečka hiša, kovačija z vodnim kolesom, vodni mlin, žaga na vodni pogon, preužitkarska hiša. Spet je odprt tudi razgledni stolp Svea, z vrha katerega se odpira pogled na park in celotno dolino.

V začaranem svetu škratov in vil

Prenovljeno podobo so dobili tudi največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi, ki jih je izdelal obrtnik Anton Petek. Ukvarja se z izdelovanjem in prodajo piščalk, pred časom pa je začel izdelovati tudi vetrne zvončke. Ti v Mozirskem gaju so uglašeni tako, da, kot pojasnjujejo v parku, odstranjujejo negativne energije. Največja cev je uglašena na približno 32 Hz, kar je zelo nizek ton, ki ga ne dobite niti iz klavirja, ton pa je mogoče slišati šele v harmoniji s preostalimi cevmi. Ali kot pravi ustvarjalec: "Ena cev ne prinese pravih zvokov. Zvončki zazvenijo tako, kot je treba, šele, ko dobi glavna cev bratce in sestrice." Zvončke lahko zanihajo tudi obiskovalci, v ta namen jim je dodano leseno nihalo - seveda v obliki tulipana.

Najmlajšim in vsem, ki jim je blizu fantazijski svet, pa je namenjena Začarana vas. Med unikatnimi pravljičnimi hišicami se potopijo v čarobni svet vil, škratov in drugih fantazijskih bitij.

Lani rekorden obisk

V Mozirskem gaju se trudijo ravnati čim bolj trajnostno. "Izhajamo iz tega, da je gaj čudovit košček narave in tak mora tudi ostati. Kolikor se da, se izogibamo umetnim materialom, tudi naše najnovejše otroško igrišče je z izjemo tobogana narejeno iz popolnoma naravnih materialov. Pred Mozirskim gajem pa smo poskrbeli za nova, povsem naravna stojala za kolesa."

V Mozirskem gaju so že lani kljub epidemiji ponovno dosegli število obiskovalcev iz zadnjega predkoronskega leta, ki je bilo rekordno. V lanski pomladno-poletni sezoni so našteli preko 30 tisoč obiskovalcev, vse rekorde pa je lani podrla Božična bajka, ki si jo je ogledalo več kot 40 tisoč ljudi. "Veseli bomo, če bo še naprej tako, še bolj veseli pa bi bili, če bi se obiskovalci malo razporedili, sploh pri Božični bajki in v času glavnih razstav. Želimo si, da bi nas večkrat obiskali tudi med tednom in v slabšem vremenu, v dežju je Mozirski gaj prav čaroben, saj bomo le tako lahko zagotovili najboljše razmere za obiskovalce našega parka, brez prevelike gneče in zastojev," pravi Maja Horvat.